Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Plesoči popotniki mojstra Mojsejeva

Janez Stanič, Delo, 27. 9. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Plesoči popotniki mojstra Mojsejeva OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Plesna skupina Igorja Aleksandroviča Mojsejeva se lahko pohvali kar s tremi superlativi: je ena najboljših umetniških skupin v Sovjetski zvezi, ena najbolj slavnih doma in v tujini, ter ena tistih, ki jih je v Moskvi najtežje videti. Vzrok je deloma v tem, da je za njene nastope vedno tolikšno zanimanje, da je brez znanstev ali posebnih kanalov praktično nemogoče dobiti vstopnice, deloma pa v tem, da je to v pravem pomenu besede potujoča skupina, ki večino svojega časa prebije na gostovanjih po Sovjetski zvezi in predvsem v tujini. V svoji več kot dvajsetletni zgodovini je plesna skupina Mojsejeva nastopala že v 29 državah Azije, Afrike, Evrope ter Severne in Južne Amerike, v mnogih državah celo večkrat. Plesalci so prepotovali že več kot pol milijona kilometrov. Ker je to precej astronomska številka, jo je najbolje ponazoriti z astronomskim primerom: po dolžini poti so bili že na Luni in tudi že opravili lep kos poti nazaj na Zemljo. Najbrž se s temi večnimi popotniki sploh ne bi srečal, razen na televizijskih zaslonih, če se ne bi prav te dni odpravljali na novo potovanje, tokrat v Veliko Britanijo, kjer bodo imeli kar 55 nastopov v Londonu, Manchestru, Liverpoolu, Bristolu in Brightonu, za nameček pa bodo na povratku še nastopili desetkrat na Poljskem. Med priprave za gostovanje so namreč vključili tudi tiskovno konferenco, na kateri so vodja in koreograf skupine Mojsejev ter solisti pripovedovali o sebi in svojem delu. Na pot gredo s standardnim programom, o katerem je treba reči nekaj več, kajti prav to uvršča skupino Mojsejeva med dokaj nenavadne in redke ansamble, nekam med klasični balet in ljudsko plesno tradicijo. Malce grobo povedano je program sestavljen iz štirih delov, izmed katerih prvi obsega narodne plese, predvsem ruske, beloruske in ukrajinske. Drugi del programa ima naslov »Slike iz preteklosti«. Gre za plesni prikaz načina življenja, mentalitete, značajev in tipov različnih družbenih slojev in njihovih predstavnikov iz predrevolucijske Rusije, ki so danes že utonili v preteklost. Kot osnovo za njihovo plesno oživitev pogosto jemljejo like iz neizčrpne zakladnice tipov in slojev, ki jo nudi ruska klasična književnost. »Sovjetske slike« se imenuje tretji del, ki je po zamisli in izvedbi enak kot drugi, le da v njem pridejo na vrsto ljudje, teme in situacije, ki jih je življenje prineslo po oktobrski revoluciji in jih vsak dan dopolnjuje. Četrti del sestavljajo »Slike iz zamejstva«, ki se delijo na dve skupini. Prva je posvečena ljudski plesni tradiciji raznih narodov, druga pa spet posega v sodobnost. Prav ta del je gotovo ena najbolj zanimivih točk sporeda. Poslušajmo, kaj pravi o tem Igor Aleksandrovič Mojsejev: »Na potovanjih se srečujemo z raznimi navadami in pojavi, ki nam zbujajo željo, da bi o njih razmišljali, jih komentirali in če je treba tudi kritizirali. Seveda gre pri tem za naš pogled in naš odnos do takšnih stvari. Ena izmed točk, s katerimi smo na zadnjih gostovanjih po desetih državah Latinske Amerike in ZDA dosegli največji uspeh, je naš plesni »komentar« rock and rolla. Med gostovanjem v Bejrutu je naša skupina stanovala v hotelu, ki je bil zbirališče največjih fanatikov tega plesa. Ves naš ansambel je z balkonov nad plesno dvorano večkrat opazoval njihovo zvijanje in skakanje. Vtis je bil močan, neposreden in je kar klical po polemiki in kritiki. Mislim, da je brez pomena, prepirati se o umetnosti z besedami, ampak le z dejanji. Ustvarili smo posebno točko, v kateri smo z jezikom plesne satire in karikature povedali svoje mnenje o rock and rollu. Zanimivo je, da smo se v ZDA malo bali pokazati to točko, češ da bi jo morda utegnili vzeti kot žalitev. Vendar je bil strah odveč. Nasprotno, prav z njo smo dosegli senzacionalen uspeh.« Nekdo je vprašal mojstra, zakaj je proti modernim zahodnim plesom. »Nisem proti,« je odgovoril Mojsejev. »Vsak ples se da plesati lepo in dostojno; in obratno; iz še tako starega plesa je mogoče narediti neokusno stvar. Nastopamo prav proti temu, proti neokusnosti in pa proti tistemu početju mladine, ki je resnične vrednote zamenjalo za ničevosti. Kakšen rock and roll ni slab sam po sebi, ampak le kot izraz moralno škodljive mentalitete določenega dela mladine.« Ta stran dejavnosti Mojsejeve skupine je gotovo zanimiva, vendar bi bilo močno pretirano misliti, da je v tem poglavitni ali vsaj večji del njenih prizadevanj. Je le kamenček v mozaiku hotenja, da bi gledalcu prikazala del tistega življenja, ki le redko najde odmev v delu tradicionalnih baletnih gledališč in ansamblov. To je tudi ena najtehtnejših razlag za skrivnost izrednega uspeha, ki ga ta skupina dosega, kjer koli se pojavi. Seveda pri tem ne gre prezreti še drugo stvar: resnično umetniško kvaliteto in zavzetost pa dovršeno, kar virtuozno tehniko plesalcev. Skupina ima svojo lastno šolo, ki jo redno obiskuje okrog 50 učencev; polovica je dečkov, polovica deklic. Šolanje traja pet let, sprejemajo pa otroke, ki so dopolnili trinajsto leto. »Življenjska doba« člana Mojsejevega ansambla traja dvajset let, potem pa mu je zagotovljena pokojnina, ne glede na to, da je takrat star šele okrog 37 let. Vsekakor je ta izredna rešitev, ki odstranjuje strah in probleme glede eksistence v starejših letih pri specifičnem poklicu plesalca pomembna stimulacija, ki ne rešuje le vprašanja kadrov, ampak tudi omogoča ansamblu, da si nenehno izpopolnjuje vrste z novimi, svežimi močmi. JANEZ STANIČ
Opomba
Plesna skupina Igorja Aleksandroviča Mojsejeva;
Oznaka arhivskega gradiva
1964-09-2701-2800_2803
Javi napako na oder@slogi.si.