Doklej eksperimentalne TV oddaje
Stanka Godnič, Delo, 16. 9. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Doklej eksperimentalne TV oddaje
Prvič: vprašanje zvez in omrežja
Še se spominjamo mučnega spodrsljaja JRT ob nameravanem neposrednem prenosu koprskega folklornega večera Interviziji v letošnjem poletju: ena redkih priložnosti, v kateri jugoslovanska televizija ne bi bila odjemalec tujega, temveč posredovalec lastnega programa, je odpadla zaradi niti ne preveč zapletene tehnične okvare na improvizirano vzpostavljeni zvezi med Beogradom in madžarsko mejo. Zadrege in jeze TV gledalcev, ki na primer izgubijo sliko med najbolj privlačnim športnim prenosom, so pri nas čisto vsakdanja stvar. V bistvu so samo eno od opozoril tehnične narave na dejstvo, da je naš program še vedno eksperimentalen. Vsebinsko so opozorila na eksperimentalno obdobje naše televizije strnjena v ugotovitvah o skromnosti, vsebinski monotonosti in improviziranosti oddaj ter o številnosti tako imenovanih »mrtvih«, filmskih oddaj naše TV.
Toda ostanimo danes pri tehničnih pokazateljih in posledicah še vedno eksperimentalnega obdobja naše televizije. Saj jih dosedanji historiat in načrti za izgraditev televizije v Jugoslaviji kar lapidarno prikazujejo še z ugotovitvijo, da smo doslej (v prvi fazi izgrajevanja) vzpostavili eno samo mikrovalovno zvezo za posredovanje programa na liniji italijanska meja – Nanos – Krvavec – Avala in da ji do danes (v tretji fazi gradnje) nismo dodali rezervne zveze. Da so dvojne reverzibilne zveze med Beogradom in Italijo oziroma med Beogradom in Madžarsko (ter s tem med Jugoslavijo in Evrovizijo) odprto vprašanje tja do konca prihodnjega leta. In da je vprašanje povezave jugoslovanskega TV omrežja z avstrijsko, romunsko, bolgarsko in grško postavljeno še v daljši časovni distanci. Skratka, v tej veliki, geografsko razčlenjeni TV mreži bo še lep čas zadoščala majhna okvara kjerkoli že, pa bo del gledalcev ostal brez programa. Še bolj pomembno je, da vse dotlej, dokler te domače in mednarodne zveze ne bodo vzpostavljene in reverzibilno utrjene, Jugoslavija ne bo mogla izmenjavati programa ter prevzeti vloge tranzitne dežele v evrovizijskih in intervizijskih prenosih, ki bi jo s svojo geografsko lego lahko idealno opravljala.
Še nadaljnje tehnično izpopolnjevanje in teritorialna širitev TV mreže sta ena osrednjih nalog tekoče tretje in bodoče četrte etape televizijskega razvoja. Omogočila bosta ne le kritje celotnega področja Jugoslavije za sprejem enega programa (predvideno do začetka leta 1967), temveč tudi nadaljnji kvalitetni in programski razvoj: uvedbo drugega programa, ki je v naših jezikovnih in fizičnih razmerah čedalje bolj realna potreba in za katerega so nam na mednarodni konferenci za razdelitev televizijskih frekvenc že dobili frekvence v četrtem in petem pasu. Razvil bi se v nacionalni TV program posameznih republik in zadostil vsaj najnujnejšim potrebam in pričakovanjem drugih narodnostnih skupin, ki žive v njih.
Vzpostavitev in modernizacija TV mreže je seveda draga stvar. Pravzaprav je kratko malo presenetljivo, da je jugoslovanska televizija doslej zmogla opraviti tolikšno delo zgolj s krediti, zato pa sedaj toliko bolj pritiskajo nanjo odplačilni roki. Zaradi veliko preskromnih sredstev, nerazumljive uvozno-carinske politike in dejanskega samofinanciranja jugoslovanskih RTV zavodov pri uvajanju televizije je kritično zaostalo investicijsko vlaganje v tehnično opremo, izgraditev studijev, vzgojo kadra itd. itd. Razumnejši pogoji kreditiranja in družbena zavzetost za razvoj radia in televizije, ki bi se pokazala v investiranju, sta tako že pri prvem pogoju za prehod iz eksperimentalnega v redno televizijsko obdobje ključno vprašanje. Sta pa tudi Ariadin klobčič za izhod iz labirinta vseh težav, ki pritiskajo na jugoslovansko radiotelevizijo.
STANKA GODNIČ
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Osebe
- Stanka Godnič
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-09-2701-2800_2809