Ognjeni krst
Jernej Novak, Dnevnik, 28. 4. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
SINOČNJA RADIJSKA IGRA
Ognjeni krst
Radijska igra Frančka Rudolfa OGNJENI KRST je bila na lanskem natečaju za izvirno radijsko igro RTV Ljubljana nagrajena s tretjo nagrado. Takrat ko je bilo govoriti o tekstovni predlogi, je žirija v nji razbrala, da je „napisana vešče in s posluhom za nazorno vodenje dialoga".
Ta odlika nove igre Frančka Rudolfa si je v radijskem mediju, ki se mu je tudi dosela in ne le v številnih didaskalijah zapisala, našla svoj pravi prostor predvsem po zaslugi Poldeta Bibiča in Silva Božiča. Oba sta v igri, ki sta jo pripravila dramaturg Borut Trekman in režiser Aleš Jan, kot Črv in Mali izrekala vsak svoj odnos do vojne in ga v skupno sporočilo, ki je nastajalo v soočanju in medsebojnem preraščanju teh dveh kaj različnih si osebnih izhodišč in odnosov, dorekla in razprla v podobo resnice specifične borbe. „Mali“ doživlja spopad kot možnost osebne potrditve, ki je v maščevanju za prestane esencialne stiske kot jih v njem, še ne polnoletnem nemškem ujetniku, pred obličjem smrti izigra nemška ukana. Njegov starejši bojni tovariš Črv gleda to vojno kot malo utrujen lovec; že z rahlim cinizmom in posmehom do početja, v katerem je izgubljal leta, pa vendarle s pridušeno strastjo do trenutka, ki ga vendarle utegne soočiti z neznanim zlom, proti kateremu se bojuje in ki ga pooseblja elitni nemški vojak.
Iz soočenja teh dveh vizij vojne in strasti do bojevanja: tiste, ki se napaja iz sovraštva in se izliva vanj ter druge, ki je svoje trajanje že izžela v ironijo in cinizem, se radijska igra „Ognjeni krst" odpre v globljo resnico in podobo borbe, o kateri ta dva neposredno govorjena fragmenta in retrospektiva, ki enega od njih utemeljuje, govore.
Resnica borbe znotraj katere se ti dve individualni resnici in viziji, ki ju vodita enkratni osebni skušnji, dogajata, se artikulira na ravni, ki je zunaj neposredno povedanega. Postavljena je skratka v prostor, ki je zunaj pripovedi same, ki pa ga implicite zarisuje kot celota kot umetniško delo. Umeščena v prostor zunaj konkretnega dogajanja (časa in prostora) postaja ta resnica nadčasovna - in večna. Kreativnost radijske igre „Ognjeni krst" Frančka Rudolfa je v tem, da s svojim pristopom to resnico osvetljuje, jo v svoji luči obuja in nenazadnje oblikuje in „daje" - ne da bi se sama polaščala njene svetlobe.
JERNEJ NOVAK
Ta članek še ni bil pregledan.
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-04-25-30_799-8