Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Za celovitost kulturnega delovanja

Sekretariat odbora za pripravo proslave mestne konference SZDL Ljubljana, Dnevnik, 6. 5. 1976

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
ZA CELOVITOST KULTURNEGA DELOVANJA Družbenopolitične organizacije in vse samoupravne oblike odločanja v krajevnih skupnostih naj pristopijo h krepitvi vseh tistih dejavnikov, ki delovnega človeka in občana, na podlagi njegovih interesov, vključujejo v oblikovanje kulturnih stvaritev. To pomeni krepiti in oblikovati tako človekovo osebnost, ki bo vplivala na napredek in razvoj narodove kulture. Krajevne skupnosti naj svobodnim aktivnostim zagotovijo boljše pogoje delovanja. Svobodne aktivnosti naj postanejo odločilna vsebina družbenih centrov v samih krajevnih skupnostih. Tako bodo le-te postale ne samo prizorišče samoupravnih dogovarjanj, temveč tudi mesto vseh tistih občanovih aktivnosti, ki omogočajo take družbene odnose, ki težijo k spreminjanju družbenih razmer, kar vse vodi k celovitemu pojmovanju kulture. V sleherni krajevni skupnosti je torej treba začrtati tak program kulturnega življenja in dogajanja, ki bo povezoval amaterske in profesionalne dosežke kulturnih vrednot. Ne samo občani v krajevnih skupnostih, tudi sindikati kot organizacija delovnih ljudi naj ocenijo mesto in vlogo delovnega človeka v osvobajanju dela. Ugotovijo naj, v kolikšni meri to osvobajanje dela dejansko, na področju kulturnega življenja, daje in ustvarja delovnega človeka kot nosilca vloge in spreminjanja odnosov, pogojev in usmeritev v kulturnem ustvarjanju, v kolikšni meri ga spreminja v nosilca oblasti. Tako kot družbenopolitične organizacije in samoupravne oblike odločanja v krajevnih skupnostih naj tudi sindikati v temeljnih organizacijah združenega dela oblikujejo določene programe aktivnosti delavcev, pri tem pa naj upoštevajo njihovo zanimanje. Ustvarjajo naj pogoje za krepitev kulturnega življenja, skrbijo za povezovanje med amaterskimi in profesionalnimi ustvarjalci. Dolžnost sindikatov ni samo v organiziranem pristopu do teh vprašanj, marveč naj prav z organiziranostjo zagotavljajo neprekinjenost dela. (Del teh nalog v temeljnih organizacijah združenega dela prav gotovo opravljajo kulturni animatorji.) Tako bo v največji meri uresničena osnovna zamisel in težnja, da je leto 1976 v celoti usmerjeno, tako v kulturnem snovanju kot v uresničevanju ustavne vloge delovnega človeka, v proces osvobajanja dela. V tem obdobju se ponuja priložnost, da v vseh oblikah in ravneh družbenega življenja, predvsem pa v bazi (v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih) ocenimo uspešnost družbenih prizadevanj, ki sledijo pogledom Ivana Cankarja, ti pa še danes pomenijo vsebino idejnih izhodišč idejna kostnicure pri nas. To je tudi vsebinska zasnova · idejna kostnica proslavljanja 100-letnice Cankarjevega rojstva pri republiški konferenci SZDL Slovenije. Usoda slovenskega naroda je bila pri Cankarju neločljivo povezana s cilji delavskega razreda. Nič manj pomembno pa ni njegovo nenehno poudarjanje kulturnega poslanstva proletariata, ki v svojem jedru izraža teze o razredni vsebini nacionalne kulture, socialistično pojmovanje kulturne politike... Cankarjevo celovito pojmovanje kulture, njene vloge v spreminjanju družbenih razmer, še posebej izpostavljamo, ko oblikujemo in opredeljujemo smisel proslavljanja. Od takega pojmovanja kulture je bil Cankarju potreben le korak do razumevanja umetnosti, ki je nenehno aktivna, neprestano v boju za svobodo in preporod naroda, vse do marksistične opredelitve vprašanj nacionalne kulture, ki je pomembna tudi za vsečloveški napredek. Bogastvo Cankarjeve dediščine v osnovnih črtah opredeljuje zelo natančno izdelane oblike in vsebine kulturnih programov. Zato pa poudarjamo množičnost in pestrost oblik, s katerimi bomo počastili 100-letnico Cankarjevega rojstva. Bistveno je, da se v najrazličnejše oblike proslavljanja vključi najširši krog delavcev, delovnih ljudi in mladine. SEKRETARIAT ODBORA ZA PRIPRAVO PROSLAVE MESTNE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1976-05-01-10_799-16
Javi napako na oder@slogi.si.