Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Doklej eksperimentalne TV oddaje?

Stanka Godnič, Delo, 23. 9. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Doklej eksperimentalne TV oddaje? Drugič: vprašanje studiov in tehnične opreme »Osnovni problem pri razvoju televizije predstavlja nezadostna materialno tehnična baza. Nerazvita mreža zvez za prenos televizijskih programov, premajhno število studiov ter njihova pomanjkljiva oprema, pomanjkanje kadrov, pa tudi majhno število televizijskih naročnikov, predvsem med delovnimi organizacijami, na vasi ter v šolah in kulturnih institucijah, zavirajo razširitev televizijskega programa. Zaradi tega zaostajajo obseg, struktura in kvaliteta televizijskega programa za potrebami gledalcev in vse bolj intenzivnimi stremljenji ter potrebami družbe.« To je ena izmed ugotovitev prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine, ki je letos maja posvetil eno svojih sej problemom naše televizije. Iz te zgoščene formulacije so izhajali v nadrobno razpravo tudi člani začasnega odbora prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS za problematiko radia in televizije, ko so sestavljali poročilo za republiški prosvetno kulturni zbor, ki bo prihodnji teden razpravljal o vprašanjih našega radijskega in televizijskega razvoja. Pred dnevi smo našim bralcem poskušali prikazati probleme, povezane z vzpostavitvijo televizijskih zvez in izgradnjo omrežja. Če sledimo vrstnemu redu ugotovitev prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine, se to pot ustavimo ob vprašanju TV studiov in njihove tehnične opreme. Tudi na tem področju je namreč mogoče najti marsikatero objektivno razlago za slabosti in pomanjkljivosti našega TV programa; še več: vprašanje o vse predolgem trajanju eksperimentalnega obdobja naše televizije dobiva ob sedanjih delovnih pogojih TV centrov domala pesimističen prizvok nerešljivosti. V prvi etapi razvoja televizije so pri nas leta 1958 zgradili oziroma adaptirali tri začasne studije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani z opremo, katera (citiramo elaborat o položaju in problemih zavoda RTV Ljubljana) po obsegu in sestavu ustreza nekako minimumu za ameriške podeželske lokalne postaje, ki z nekaj krajevnimi oddajami dopolnjujejo programe velikih omrežij. Opremo so danes izpopolnili le še z nabavo magnetoskopov, filmskih kamer in naprav za filmske laboratorije. Načrt za tretjo etapo izgradnje televizije sicer predvideva graditev TV studija v Skopju in izpopolnitev opreme v dosedanjih studijih, vendar se bo realizacija zaradi velikih materialnih težav RTV zavlekla. Vsaj do konca leta 1965 bo torej vsa jugoslovanska televizija delala le s tremi začasnimi studiji. Po prostornini sodijo naši TV studiji med najmanjše v evropskem in svetovnem povprečju. Beograjski zavzema 240 m², ljubljanski pa 300 m². Šele studije z več kot 600 m² površine pa štejejo v svetu med velike TV objekte. Taki studiji dajejo, spet računano v svetovnem povprečju, poldrugo uro ali dve uri programa dnevno. Kajti TV centri v Evropi imajo štiri do pet studiov. RTV Ljubljana pa je v svojem majhnem, zastarelo opremljenem studiju že leta 1962 oddajala približno tri in pol ure lastnega programa na teden, do letos pa se je trajanje tega programa že občutno podaljšalo. Če bi primerjali stopnjo naše tehnične opreme in studijske površine z normami, ki veljajo za tujino, potem bi vsi trije naši studii oddajali le 4–8 ur programa na teden. Leta 1963 pa je trajal pri nas televizijski program povprečno 5 ur na dan. Zaradi velike popularnosti, ki jo je dosegla pri nas televizija, misel na omejitev TV programa ni možna. Torej bo treba še nekaj let vztrajati v nevzdržnih pogojih naglice, zmanjševanja nujno potrebnega časa in studijskega prostora za vsako oddajo, v nenehni delovni obremenjenosti kadra in preobremenitvi tehničnih naprav. To pomeni po eni strani površno, tehnično in scensko slabo pripravljene oddaje, nevarnost za poslabšanje tehnične kvalitete oddaj, po drugi strani pa še bolj nevarnost vsebinskega improviziranja, iskanja najhitrejših, ne pa najbolj primernih programskih rešitev, prenatrpanosti programa s filmsko »konfekcijo«, slabo pripravljenih izvedb in šablonizacijo programa. In še to: pogosto se ob kritikah naših televizijskih oddaj sklicujemo na nivo italijanske TV, saj so njene oddaje dostopne precejšnjemu številu slovenskih gledalcev. Italija ima za svoj prvi in drugi televizijski program štiri centre z dvaintridesetimi studii in skupno površino 7556 m², 99 TV kamer, 24 magnetoskopov itd. itd. Stroški za uro TV programa pa so pri njih nekajkrat višji v primerjavi s stroški za uro programa RTV Ljubljana, ki so lani znašali 1,381.000 dinarjev (v Beogradu 2,280.000 dinarjev). Vprašanje izgradnje sodobnih TV centrov in njihove opreme je torej zares pereče, saj si brez njih ne moremo zamisliti rednega, kvalitetnega programa, še posebej ne samostojnega programa v posameznih republikah, čeprav so potrebe po njem že sedaj upravičene. S številnimi drugimi primerjavami in podatki bi lahko ponovno dokazali, da v tehničnem pogledu naša TV daleč zaostaja za Evropo in ne zmore dati domačemu gledalcu tistega, kar od nje pričakuje. Dokler pa ne bodo televiziji zagotovljena sredstva za izgradnjo in dokler bodo veljali tako ozki pogoji za njena prizadevanja kot doslej, se bo vprašanje eksperimentalnih in rednih oddaj neljubo zavleklo. Ozke pogoje, ki utesnjujejo prizadevanja RTV zavodov po nujni modernizaciji in izpopolnitvi, pa en sam značilen vpogled: kljub priporočilom nekaterih zveznih organov je zvezni sekretariat za finance zavrnil predlog, naj bi se znižala stopnja carine na uvoženo studijsko opremo, ki je pri nas ne proizvajamo in je pravzaprav nikoli ne bomo. Narobe, stopnja carine je bila zvišana od 37% na 43% in jugoslovanski RTV zavodi bodo morali samo letos plačati okrog 900 milijonov carine. STANKA GODNIČ
Oznaka arhivskega gradiva
1964-09-2701-2800_2828
Javi napako na oder@slogi.si.