Kriza v Trstu
A. I., ITD, 23. 5. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
KRIZA V TRSTU
Tale stolpec je ponavadi posvečen »praktičnim« dogodkom po slovenskih gledališčih, premieram in drugim predstavam, sploh poskušanju, ostati kar se da blizu in na tekočem s stvarmi med komedijanti, bolj ali manj kritični refleksiji njihovega delovanja. Tokrat moramo narediti izjemo zaradi tega, ker pač novih dogodkov ne bi bilo na sporedu - v tednu, ko to pišemo, so se zvrstile, reci in piši, celo kar tri nove premierske uprizoritve. Izjemo moramo narediti zaradi tega, ker je bila sprva napovedana v tem tednu tudi še četrta premiera, ki pa je morala biti odpovedana: ker je ena od slovenskih teatrskih hiš morala za nedoločen čas zapreti svoja vrata.
Gre, kajpada, za Stalno slovensko gledališče v Trstu, katerega upravni svet je prejšnji teden sklenil, da njegov igralski in tehniški ansambel preneha z delom vse dotedaj, dokler se ne razreši zagatni socialni položaj teatrske hiše. Tako je bila zadnja letošnja premiera preložena, sezona se je končala okrnjeno, gledališče se je znašlo v radikalni krizi..
Že dolgo časa je znano, da se Stalno slovensko gledališče v Trstu srečuje z dolgo vrsto tako rekoč nepremostljivih, a za sleherno teatrsko delovanje ključnih problemov. Predvsem je potrebno tu omeniti dejstvo, da je njegov tako imenovani javno-pravni položaj docela neurejen: četudi je teater že pred leti prejel od pristojnih italijanskih oblasti zagotovila, da se mu bo priznal status »stalnega gledališča«, s tem pa vprašanja njegovega finansiranja sprejelo nase ministrstvo za turizem in prireditve v Rimu je vse doslej ostalo komaj pri obljubah. Četudi je gledališče deležno soglasne podpore italijanskih kolegov, med katerimi se je bilo zanesljivo uveljavilo s svojimi zanimivimi in izrazitimi uprizoritvami, četudi se nanj sklicujejo politiki različnih orientacij - češ Stalno slovensko gledališče predstavlja most med dvema sosednjima kulturama in duhovnima tradicijama, italijansko in slovensko, četudi se je gledališče tržaških Slovencev nedvomno trdno zasidralo s svojim kontinuiranim in profesionalnim delom med kar se da širokim občinstvom na obeh straneh mejne črte ter začelo intenzivno sodelovati z italijanskim stalnim gledališčem (Teatro stabile), izmenjavati sodelavce ter se dogovarjati celo o skupnih abonmajih, četudi ... ostaja pri vsej tej obsežni in intenzivni dejavnosti vendarle v notoričnem pomanjkanju denarja, obenem pa v problematičnem in negotovem položaju maloda privatne ustanove.
Kljub podpori lokalnih oblasti in zaradi najrazličnejših neizpolnjenih obveznosti znaša njegova izguba v lanski in letošnji sezoni več kakor dvesto milijonov lir.
Sklep, da teater prekine z delom, pomeni, kajpada, predvsem kar se da radikalno zahtevo po ureditvi njegovega »javnega« in »denarnega« položaja - v nastali situaciji edino možnost, ki je še bila odprta pred njim. Ne pomeni pa v nobenem primeru, da tržaško Stalno slovensko gledališče zapira dokončno svoja vrata; to bi se namreč reklo, da prekinja s tridesetletno neprekinjeno tradicijo (prva predstava po vojni je bila že v začetku decembra v 1945. letu), da se odreka svojemu nedvomno zanesljivemu in uporabnemu ansamblu, da pušča svoje delo neopravljeno... Pomeni pa spet neizogibno opozorilo, da v do kraja neurejenih oziroma negotovih razmerah ni mogoče postavljati zahtevnega in profesionalnega teatra. Stalno slovensko gledališče pa se je vključevalo v teatrsko življenje na Italijanskem in Slovenskem tako rekoč zmerom brez posebnega popusta - ravno s profesionalno, konceptualno in praktično zahtevnostjo svojih predstav, ki so v zadnjih letih nedvomno neredko predstavljale izjemne dosežke - ne le v matičnem tržaškem teatrskem prostoru.
A. I.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Producenti
- SSG Trst
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-05-19-24_799-6