Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Ljudska igra, a drugačna

Lojze Smasek, Večer, 26. 5. 1976

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Ljudska igra, a drugačna FRAN SKOFIČ: GOSPOD S PRESEKA, PRVA IZVEDBA NA POKLICNEM ODRU, UPRIZORJENA V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU CELJE Gospod s Preseka (objavljen 1886 v Ljubljanskem zvonu) je ljudska igra, postavljena v dobo slovenskih kmečkih uporov in čas reformacije. V njej nastopajo na gosposki, oblastniški in nasilniški strani - hudobni, izkoriščevalski in ob nesreči tlačenih naslajajoči se graščak, njegov zahrbtni in neusmiljeni priganjalski grajski pisar, nekaj zoprnih vitezov, na izkoriščani, tlačeni strani pa vaški kovač, kmet Podstenec, njegova hči, ljudstvo. Kot komentator punta se pojavlja Primož Trubar. Če v ravnanju gosposke ni bistvenih razlik, če nastopa enotno, so tlačeni predstavljeni v vsej pestrosti svojih pojavnih oblik. Kovač je odločen in brezkompromisen puntar, kmet se zaveda nepravične ureditve sveta, vendar ni v njem nič uporniškega duha, njegova hči bi se rada pogospodila in zavrne kovača, ta se namreč zanima zanjo, ter se naivno odloči za graščaka, ki pa se z njo samo igračka. Kovačev pomočnik je celo pripravljen izdati svojega gospodarja, da bi se lahko polastil njegove delavnice... Glavna dogajanjska nit pa se ovija okrog Minine (tako je ime Podstenčevi hčeri) neuspešne poti navzgor, okrog njene izigranosti in konča s krvavim uporom, ki pokonča tako graščaka kot kovača, ne pa tudi puntarske ideje. Režiser Dušan Jovanović (korežiser Marjan Bevk) je stal pred težko nalogo – kako iz poprečnega ljudskoigrskega teksta ustvariti nadpoprečno predstavo. In jo je uspešno zmojstril. Lotil se je snovi, kjer je bila najbolj obetavna, opazil in poudaril, plastično izoblikoval je vso slojevitost, različnost tlačanov ter v graščaku razkril njegovo hladno, ostro oblastniško bistvo. Pri tem pa se ni odrekel barvitim, okornim, v težkih zamahih ustvarjenim potezam ljudske igre, ni »požlahtnjeval« teksta, kjer ni bilo mogoče odkriti tekstovnih izhodišč, vrednih nove osvetlitve, svežega poudarjanja njihove večje tehtnosti, kot pa jo je sposobna predstaviti tradicionalno naivna interpretacija. Toda ta ljudskoigrska postavitev ni tista nekdanja, direktna, kot tudi ni nova figuralika enaka stari, obogatena je z izkušnjami najrazličnejših neljudskoigrskih gledaliških iskanj ter tako na svojevrsten način otujena, predstavljena z zanimivo teatrsko distanco. Scena je bila na prazen temen oder postavljena: hladna siva pločevinasta drča, ki se konča v nenavadnem »peskovniku« – v na vrhu odprtem pločevinastem valju človeške višine, odpirajočem se na različne načine in v različne smeri. Omogočila je zanimivo razgibane in sporočilne premike igralstva. Ustvaril jo je Sveta Jovanović (asistent Mirta Krulc). Kostume, z vso možno plakatno jasnostjo zgodbo o pokvarjenih bogatih in poštenih revežih podpirajoče, je prispevala Lucija Marija Stupica. Za pravo razmerje med svetlobo in temo ter vsa nihanja med njimi je poskrbela Chris Johnson. Imenitnega gospoda s Preseka, posrečeno zmes neodgovornosti, prebrisanosti, razigranosti, nasilnosti in krutosti ter ostrega hladu, je ustvaril Janez Starina. Zanimivo in prepričljivo človeško drobljena je bila Ljerka Belakova kot Mina, ki zapusti kovača zaradi graščaka, da bi se spet vrnila h kovaču, ko je že prepozno. Kovača je Miro Podjed predstavil v vsej njegovi premočrtnosti in udarnosti. V preostalih vlogah je nastopil skoraj ves ansambel SLG Celje. Kot zanimiv dodatek pa je treba omeniti še prebiranje odgovorov (pred predstavo, v odmoru in po njej) na vprašalnik, ki so ga pred tedni iz gledališča poslali skupaj s tekstom Gospoda s Preseka na niz naslovov. Slišali smo vrsto zanimivih odgovorov, ki je v njihovem odmevanju marsikatera poteza Skofičeve igre zazvenela z drugačnim glasom kot bi sicer. LOJZE SMASEK

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.