„Kurent“ na srečanju gledaliških skupin
Ljuba Garbajs, Mladina, 3. 6. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
„KURENT“
NA SREČANJU
GLEDALIŠKIH SKUPIN
Letos, ko praznujemo stoletnico Cankarjevega rojstva, bo obogatila spored 19. srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki bo tokrat 5. junija na Vrhniki, gledališka skupina prosvetnega društva iz Horjula s Cankarjevim Kurentom. Belinov gledališki prikaz te Cankarjeve pripovedke je v mnogočem sledil avtorjevemu besedilu, četudi pomeni precej samosvoje razumevanje Cankarjeve pripovedne predloge. Socialna beda, razredna neosveščenost, zaslepljeno zatekanje v neaktivno upanje in razbrzdano pozabljanje so zgolj sprožila, ki zahtevajo od človeka umetnika opredelitev in iskanje poti, po kateri naj stopa njegova umetnost, da bi morda opravljala nalogo in poslanstvo. Cankarjeva starodavna pripovedka o Kurentu, kot jo je sam podnaslovil, je krik umetnikovega sočutja s trpljenjem slovenskega naroda in z njegovim tisočletnim koprnenjem po pravičnejšem, človeka vrednejšem življenju. Je umetnikova stiska, ko si ob vsej lepoti slovenske domovine ne more kaj, da ne bi spraševal, kje so ti veseli, ti srečni ljudje, katerih jezik je pesem in katerih pesem je vriskanje. Je jedek posmeh narodovim vodnikom in predhodnikom, ki so pozabili, da bi morali biti ljudje, pa so postali samo lepo polikane suknje. Je umetnikovo grenko spoznanje, da se je suženj tako privadil hlapčevanju, da niti ne čuti več okovanega čevlja na svojih prsih. Je umetnikov prepričan poziv na upor zoper neosveščeno vdanost v usodo, ki je ponižanim od pamtiveka namenjena. Priznati si moramo, kako je Cankarjevo umetniško sporočilo živo in neposredno prisotno tudi danes v umetniški, kulturni in politični misli. Večna in vsak dan globlja resnica o človeku in narodu, ki jo je tako odkritosrčno, prizadeto in prepričljivo zapisal Cankar, opravlja tudi v času, ki ga živimo, prav isto osveščujoče humanistično poslanstvo, kot ga je želela opravljati v času svojega nastanka. Prav to pa dokazuje, da spominjanje Cankarja ni pietetno, ampak pomembno kulturno in aktualno umetniško dejanje.
LJUBA GARBAJS
Foto: MARJAN GARBAJS
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče
- Osebe
- Ivan Cankar
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-06-01-16_799-11