Župančičeve nagrade kulturnim delavcem
Dnevnik, 12. 6. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
OB PESNIKOVEM JUBILEJU JE LJUBLJANSKA KULTURNA SKUPNOST VČERAJ PODELILA
Župančičeve nagrade kulturnim delavcem
Arhitekt
STANKO KRISTL
za hospitalni
trakt Kliničnega
centra
v Ljubljani
Hospitalni trakt Kliničnega
centra Ljubljani je izjemna
arhitekturna stvaritev, v kateri je
avtor, arh. Stanko Kristl, združil
v zrelo celoto tri izhodišča pri
načrtovanju arhitekture: spojitev funkcij in mas, humanizacijo
zunanjosti, pri čemer je v prvi
vrsti rešil vprašljivo sivo kvadrasto gmoto Kliničnega centra, ob
hkratni ureditvi notranjosti v
človekovem merilu in njemu prilagojenih oblikah ter materialno
in barvno skladnost od celote do
posamičnosti.
S tako celovito pojmovanim
urbanizmom, arhitekturo in
oblikovanjem je vnesel v bolnišnično okolje, ki je navadno higiensko pa tudi oblikovno sterilno in zato v osnovi do bolnika
skoraj vselej odbijajoče, sestavine ugodnega psihofiziološkega
delovanja, ki nedvomno lahko
ugodno vpliva v samem postopku zdravljenja.
Tako oblikovanje gotovo presega vse prevečkrat osamljene
kvalitete neodvisne arhitekture
in na svež vpliven način sodeluje
pri uresničevanju humanističnih
tendenc naše družbe.
Baletni plesalec-solist
MOJMIR LASAN
za oblikovanje
vlog v baletih
>>Labodje jezero<<
in »Carmen<<
Mojmir Lasan, plesalec in
član ter solist ljubljanskega Baleta Slovenskega narodnega gledališča, že nekaj let s svojo izjemno kvaliteto stoji na čelu
ljubljanskega baletnega ansambla
in pleše prve, in najzahtevnejše vloge v njegovem
programu. Ze več kot petnajst let je
zvest domači baletni družini in
publiki. Skozi zadnjih nekaj let
pri njem razvoj vidno prinaša
nove zrelosti, ki so zlasti
letu zrasle v kvalitetet njem
ob obnovitvi baleta ,,Labodje jezero". Plesalec je v njem
lik romantičnega princa prevrednotil v neodtujen človeški lik,
pri čemer je plesnotehnične kvalitete ne le zadržal, ampak stopnjeval. Ob postavitvi baleta
,,Carmen" pa je plesalec posegel
po karakternem področju in s
tako ustvarjenim likom dvignil
možnosti ansambla za novo razvoj.
Umetniško delo plesalca Mojmira Lasana v ansamblu namreč
po rezultatih letošnjega leta in
ustvarjalnih dosežkih omogoča
ansamblu širšo panoramo umetniškega repertoarja; istočasno pa je njegov primer pomoč
novim in mlajšim plesalcem
njihovem umetniškem razvoju.
V letošnjem letu je Mojmir
Lasan tudi na gostovanju v Celovcu dosegel izredne uspehe, s
tem pa je plesalec dvignil tudi
ugled vsega našega baletnega
ustvarjanja in dela.
Dirigent
ANTON NANUT
za oblikovanje
Slovenskega
komornega
orkestra in za
dvig umetniške
ravni orkestra
Slovenske
filharmonije
Anton Nanut ima za sabo bogato dirigentsko in pedagoško
pot. Od 1958 je bil dolga leta
umetniški vodja in dirigent dubrovniškega mestnega orkestra, s
katerim je dosegel velike uspehe
doma in v tujini. Zdaj je njegov
redni gost kakor tudi redni gost
glednih orkestrov v tujini.
Let se je uveljavljal pred
ljubljanskim koncertnim občinstvom, kot gost je zbujal pozornost in žel priznanje poslušalcev
in kritikov. Pomembno je njegovo delo s Slovenskim komornim orkestrom, ki ga je sam
ustanovil in s tem ustvaril velike
možnosti za nastope in izpopolnjevanje slovenskih glasbenih
umetnikov.
Umetnik je po vrnitvi v Ljubljano postal docent in predstojnik oddelka za dirigiranje na
Akademiji za glasbo. Pomembno
je njegovo delo z orkestrom tega
zavoda.
Lani je Nanut postal vodilni
dirigent orkestra Slovenske filharmonije; na tem mestu s svojim obsežnim znanjem in z bogato izkušenostjo ter izjemno
ustvarjalno močjo ne samo sistematično skrbi za dvig kvalitete
ravni tega ansambla, ki je po
mnenju številnih izvedencev najboljši te vrste v Jugoslaviji, temveč tudi na razne načine skrbi za
sistematično rast glasbenega življenja in glasbene zavesti v Ljubljani.
Profesor doktor
NACE ŠUMI
za vodnik -
monografijo
o Ljubljani
Profesor doktor Nace Šumi je
Ljubljani posvetil mnogo študij
in strokovnih obdelav. Zavzemal
se je za varovanje zgodovinskega
mestnega jedra in celotne mestne podobe. S strokovnimi utemeljitvami je skrbel za
ohranitev vsega, kar vpliva na lepotno podobo mesta. Z opombami in
predlogi je aktivno sodeloval od
generalnega urbanističnega načrta naprej pa vse do problematičnih
posegov v urbanizirane
celote starega in novejšega mestnega dela. Svoje poglede in svoje
znanje o Ljubljani je zapisoval v
obširnejših in krajših člankih,
vodnikih po Ljubljani, jih razlagal na vodstvih po Ljubljani in
predavanjih. Del tega dela in
znanje je 1975 strnil v bogato
opremljeni knjigi, vodniku-monografiji o Ljubljani z naslovom
"Vodnik po Ljubljani".
V njej je zgoščeno orisal zgodovino Ljubljane in njeno rast. Predstavil je njene
najznamenitejše institucije, opomnil je na detajle
in celote. Velika pozornost je
posvečena mestni podobi Ljubljane. V vsakem zaokroženem
obdobju od antike do danes
nakazana značilnost mesta. Prek
spoznanja, da se je vsaka doba
trudila tudi likovno osvojiti
mestno jedro kot žarišče družbenega dogajanja, je povezal
mestno podobo z njeno družbeno vsebino, od najstarejših časov do današnjih dni. Knjiga je
pisana strokovno, razumljivo in
z veliko razgledanostjo. (Iz utemeljitve).
Pesnik,
prevajalec
in urednik
CIRIL ZLOBEC
za prevode
srednjeveške
italijanske
ljubezenske
lirike
in za antologijo
hrvaške poezije
Prevajalska žetev Cirila Zlobca, pomeni v letu 1975 izjemen
dosežek, ki mu zlepa ni mogoče
postaviti ob stran nič enakovrednega. V treh pesniških zbirkah, ki so izšle v tem letu, je prelil v slovenščino okoli 5000 stihov, in sicer blizu 2000 iz dveh
italijanskih pesnikov z velikim
časovnim in slogovnim ter vsebinskim razponom,
od Dantejeve srednjeveške ljubezenske
lirike pa do teženj sodobnega
humanista Montaleja in
3000 stihov 44 hrvaških pesnikov iz obdobja med 1840 in
1948. letom v Antologiji hrvaške
poezije.
Zlobec se zlasti je pri antologiji hrvaške lirike pokazal suverenega oblikovalca in besednega umetnika: s tenkim posluhom za osebne ritme, čustva, izpovedi,
iskanje, dognanja in izrazne posebnosti posameznikov se je
vživel v sodobnih pesnikov in jih z
neprekosljivo zmožnostjo prevajalske metamorfoze in transformacije
z močjo ustvarjalca tako celovito, da so nam prepesnjeni
tako blizu, kot da bi pisali v slovenščini, a hkrati ohranjajo vse
posebnosti svoje lirike in vse bogastvo raznolikosti, pa naj gre za
pesmi napisane v prostem ali
vezanem verzu, naj so z rimami
ali brez njih. (Iz utemeljitve).
Pokojni
akademski slikar
MARKO
ŠUŠTARŠIČ
dobi posthumno
nagrado
za odlična dela
na lanski razstavi
"Grupa 69"
Akademski slikar Marko Šuštaršič se je v svojem malone
petindvajsetletnem umetniškem
udejstvovanju uveljavil v slovenskem likovnem prostoru kot
izrazno močan in samonikel ustvarjalec, čigar doprinos je postal nepogrešljiv del naše umetniške zmogljivosti. V vsem svojem slikarskem iskanju je ostajal
zvest figuralnim smerem, ki jim
je znal s svojo domiselnostjo in
občutljivostjo vliti osebno obarvan in
vselej sveže aktualen značaj. Po
očitni slogovni preusmeritvi po
1974 je Šuštaršič čedalje bolj dosledno razvijal svojo
osebno različico novega realizma. Prav na lanski razstavi z
"Grupo 69", ki je bila njegova
zadnja, je Šuštaršič pravilnost svoje nove
usmeritve potrdil z odličnimi deli.
Šuštaršič se je v njih vnovič
približal svojim zgodnjim figuralnim kompozicijam, katere pa
je zdaj obogatene z metierskimi in psihološkimi izkušnjami
ter s tanjenosti povezal s panoramskim ozadjem krajine,
v krajini je našel samosvojo, zares
"Šuštaršičevsko" varianto z dobršno mero vsebinske angažiranosti. Šuštaršič
prizadet propagator vsega naravnega, vsega zdravega, kar obstaja
okoli nas in v nas. Brez zunanje
kričavosti in agresivnosti nas s
sugestivnostjo iskrenega umetniškega sporočila opozarja, svari
pred nenaravnim stanjem, pred
sprevrženim odnosom današnjega človeka do narave. (Iz utemeljitve).
Posebno priznanje
ljubljanske kulturne
skupnosti dobi
baletna plesalka
VIDA VOLPIJEVA
za 20-letno delo
najbolj romantične
balerine
slovenskega baleta
Plesalka Vida Volpijeva je skozi
dolga leta kot solistka ljubljanskega
Baleta Slovenskega narodnega gledališča oblikovala velike, glavne in
stranske baletne vloge; vse z enako
polno zavzetostjo in občutkom za
izčiščen stil najbolj romantične balerine, kar jih je do danes zmogel
naš ljubljanski baletni oder. Plesalkin izjemni osebni šarm prave balerine je vedno plemenitila s polno
izraznostjo in tehnično suverenostjo.
Dobra vila v ,,Trnuljčici", dekle v
,,Čudovitem mandarinu“, Julijana
mati v ,,Romeu in Juliji", liki, ki so
dajali baletom odtenek njene osebnosti.
Pa princesa Turandot,
Biljana v ,,Ohridski legendi" in Beatrice v »Undini", ni
mogoče našteti vseh njenih stvaritev, ki jih je skozi dvajset let vgrajevala v mozaik naše kulture.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Producenti
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-06-01-16_799-21