Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Okviri letnika 24 poletnih kulturnih prireditev

Bogdan Učakar, Večer, 17. 6. 1976

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Okviri letnika 24 poletnih kulturnih prireditev Čeprav ob skoraj enakih finančnih sredstvih kot lansko leto in ob precejšnjih skokih cenika vseh vrst storitev, ki spremljajo ljubljanske poletne kulturne prireditve, je organizacija le-teh tudi letos in tik pred dokončno natisnjenimi programi že zarisala kulturno kolobarjenje, ki nas bo letos preko poletja spet povedlo v Križanke in na vse druge več ali manj ugodne lokacije teh prireditev. Po osnovni zamisli dvojnega in osrednjega kulturnega pomena med opero in baletom je letos spet na prvem mestu baletni gib in korak. Z lepo udeležbo predvsem domačih baletnih ansamblov, med katerimi je kot uvod zaupan ljubljanskemu baletu s Kitajsko pravljico Krešimira Baranovića in z epilogom poletnih kulturnih prireditev, v katerem bodo, nastopile na enem večeru tri ljubljanske folklorne skupine (Emona, Marolt, Rožanec), je že podana nekakšna kulturna shema, ki stremi kot do zdaj k multidisciplinarnosti prireditev in je to zamisel ohranila tudi letos kot najbolj upravičeno, čeprav so se v lanskoletni anketi pokazale nekatere pobude, češ naj se programske sestavine bolj strnejo v enovitejše zaključene bloke. Sicer pa je lanskoletna anketa, kot je povedal direktor festivala dr. Henrik Neubauer, razkrila marsikaj, kar je poletnim kulturnim prireditvam močno pomagalo, in se zato tistega, kar je v zapažanjih anketiranih dobro in koristno, festival namerava tudi držati in upoštevati želje možnega in smotrno uresničljivega ob vzdrževanju dosežkov na pozitivnih izhodiščih. Seveda so ti premiki v glavnem povsem praktičnega pomena in se programske strukture skoraj ne dotikajo, saj je večina anketiranih lani soglašala s takšnim programom kot je. Za rezultate tega, recimo, testiranja so organizatorji že letos pokazali posluh in uvedli nekatere novosti. Tako bi bili dve predstavi pantomime že v popoldanskem času z nekoliko nižjimi cenami. Če bo odziv dober, se lahko prihodnje leto ta novost razširi že na deset ali petnajst predstav. To bi bil skoraj nekakšen festival v malem. Tudi čas večernih prireditev bi veljalo premakniti na zgodnejšo uro, saj je res, da se nekatere prireditve vlečejo pozno v noč. Povsem tehnična novost je odstranitev sporne devete vrste v letnem gledališču in seveda določitev boljših pogojev za obiskovalce na drugem mestu. Torej vendarle premiki, ki kažejo, da anketa ni naletela na gluha ušesa. Toda nazaj k letošnjemu programu. Od drugih jugoslovanskih baletnih ansamblov bomo videli še Beograjski balet z delom Rodiona Ščedrina Ana Karenina, Sarajevski balet s Hasanaginico Vojina Komadine, Zagrebački balet na dela Beethovna, Debussyja in Orffa, balet iz Novega Sada z delom Stamen Lea Perachija, sestavljenko Simfonije zagrebškega baleta za sodobni ples na dela Sakača in Ulricha in kot posebno novost tudi prvi nastop baleta Celeia iz Celja z delom Negacija ognja na glasbo Panandopula, Mahlerja in Fribeca. Ta prodor je tembolj zaželen in vreden, ker se novi celjski baletni ansambel že počasi s svojimi 250 učenci približuje stopnji, ko bomo imeli v Sloveniji baletne ansamble, saj kaje, da se od jeseni ta balet želi priključiti Slovenskemu narodnemu gledališču v Celju. Torej z vsem srcem dobrodošli! Zato pa nas spet veliko bolj preseneča in resnično žalosti, da tudi letos ne bo mariborskega baletnega ansambla, saj podpora mariborske kulturne skupnosti z drugo polovico stroškov ob kulturni skupnosti Slovenije ni zmogla pripeljati na oder Križank tudi težko pričakovani mariborski nastop. Prvič bi lahko primerjali dosežke in uspehe treh slovenskih baletnih ansamblov. Skrajni čas je, da se ob tem zares globoko zamislimo! Od inozemskih nastopov velja omeniti še Nederlands Dans Theatre, pa baletni koncert, katerega točke bodo izvedli baletniki iz Avstrije, Belgije, Irske, Jugoslavije in Sovjetske zveze. Drugi koncertni program poletnih prireditev je tudi letos vpeljan po pravilu dobrih domačih in tujih solistov, vokalnih in instrumentalnih, od simfoničnih orkestrov pa bomo poslušali Češko filharmonijo z dirigentom Vaclavom Neumanom. Privlačen utegne biti tudi nastop skupine Chaos iz Združenih držav s pantomimo, maskami, klovni in unicikli. Razen že omenjene folklorno sklepne prireditve je treba omeniti še nastope Narodnega folklornega ansambla iz Gane, Grand Ballet de Tahiti (oboje trikrat) in ansambel Lado iz Zagreba. Od gledaliških predstav pa nastop Primorskega narodnega gledališča iz Nove Gorice s Cankarjevim Martinom Kačurjem. Tudi beseda o baletu bo stekla na drugem simpoziju od 30. junija do 2. julija. Velik poudarek je namenjen položaju baleta v naši družbi, v referatih pa načeta problematika, ki se o njej redko sliši ali razpravlja, je pa izredno pomembna za vlogo baletne umetnosti pri nas. Refereti kot so Balet kot organizacija združenega dela v samoupravnih odnosih (Zagreb, kot v tem smislu najbolj progresiven načrtovalec), Kompetence ustvarjalcev predstav v samoupravnih pogojih, Analiza povojnega stanja vodstvenega kadra v jugoslovanskih baletnih ansamblih (simpatičen pojav hitro menjave kadrov, kar ne more prinašati zaželenih uspehov, op. p.). Odnos baleta do družbe in družbe do baleta in še Festival, kot edina možnost baleta pri nas. Torej kopica zanimivih in nujnih socioloških raziskav in analiz, o katerih se je do zdaj komaj kdo temeljito pozanimal in ki naj bodo tudi pobuda za pristnejše vrednotenje baletne umetnosti pri nas in tudi utemeljevanje večje upravičenosti baleta za splošen družbeni pomen in uveljavitev. V zasnovi je pripravljeno tudi nekaj baletnih razstav (Serge Lifar) in seveda kakovostnih baletnih filmov, ki naj zaokrožijo letošnji baletni bienale. Ljubljana BOGDAN UČAKAR

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.