Pred dvanajsto uro
M. Š., Večer, 23. 1. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Pred dvanajsto uro
POMLADI NAMERAVAJO PORUŠITI DVORANO ZADRUŽNEGA DOMA V MARIBORU, KJER IMA LUTKOVNO GLEDALIŠČE KUD »JOŽE HERMANKO« SVOJ ODER - TRENUTNO NIHČE NE VE, KJE BODO PRILJUBLJENI LUTKARJI DOBILI NOVE PROSTORE
Lutkovna gledališče so po vsem svetu posebno priljubljeno sredstvo za vzgojo in razvedrilo otrok. Prva leta po osvoboditvi se je lutkarstvo močno razmahnilo tudi pri nas, nato se je razvoj ponekod ustavil. Tako imajo druge jugoslovanske republike od 3 do 5 poklicnih lutkovnih gledališč, Slovenija ima samo eno, in sicer mestno lutkovno gledališče v Ljubljani. V Celju pripravljajo ustanovitev poklicnega lutkovnega gledališča že nekaj let, a ga še niso uspeli ustanoviti. Maribor ima nekaj manjših lutkarskih skupin in amatersko gledališče KUD »Jože Hermanko«, ki deluje s pomočjo občinske skupščine Center.
Spričo tega, da v Mariboru (kot tudi v drugih krajih Slovenije) ni dovolj poskrbljeno za kulturno in estetsko vzgojo ter za primerno zabavo najmlajših občanov, je pomen Hermankovega lutkovnega gledališča še posebno velik, mnogo večji, kot bi bil v kraju z mladinskim gledališčem, mladinskim kinom itd. Lutkarji KUD »Jože Hermanko« pripravijo vsako leto dve do tri lutkovne igre. Po petnajstih do dvajsetih predstavah vsake igre (skupen obisk nad 4000 otrok in odraslih) lutke in prizorišča odnesejo v skladišče z namenom, da bodo po štirih ali petih letih igro obnovili in lutke ter scenarijo spet uporabili, saj generacije otrok odraščajo in se menjavajo. Tako bi kar z najmanjšimi stroški lahko znatno povečali število predstav. Bi, pravim, če ne bi nenadoma obstali pred dejstvom, da bo dvorana, kjer je lutkovno gledališče (pred dvema letoma so jo temeljito preuredili) že maja letos porušena, v vsem Mariboru pa še nihče ne ve natanko, kje bo dobilo lutkovno gledališče nove prostore in kdaj jih bo dobilo.
Rušenje dvorane je predvideno po urbanističnem načrtu. Razumljivo je, da pri izvajanju tega načrta ni mogoče upoštevati tisočev otrok, ki jim je lutkovno gledališče v predšolskih in prvih šolskih letih edini kulturni in estetski vzgojitelj (vse družine še nimajo televizijskih sprejemnikov), toda tisti, ki bo dvorano rušil, bi moral pravočasno preskrbeti lutkovnemu gledališču nove prostore. Mar ne določa tega tudi zakon? Moral bi, a to še ni jamstvo, da jih bo res preskrbel. In tako tečejo dvorani zadni meseci, kmalu bodo tekli zadnji dnevi, novi prostori za lutkovno gledališče pa še niso določeni. Vse kaže, da težave ob lanski selitvi pionirske knjižnice niso bile dovolj trda šola, v kateri bi se naučili, da je ob podiranju hiš nujno pravočasno pripraviti nadomestne prostore ne le za ljudi, in za stanovalce, marveč tudi za ustanove, ki jim je porušena streha na glavo.
Končno gre tudi za sredstva, ki jih je družba vložila v ureditev odra in dvorane (v njej so tudi številna predavanja) in nič manj za vse tisto, kar so požrtvovalni lutkarji ustvarili sami. Mar naj lutke, scenarije, tonske naprave in vse drugo odnesejo nekam v skladišče, kjer bo obležalo? Vsekakor bo dvorani kmalu bila dvanajsta ura. Ta ura pa vendarle še ni tako blizu, da ne bi mogli urediti, kar je potrebno, namreč gledališču preskrbeti primerne prostore. Morali bi pohiteti.
M. Š.
- Področja
- Refleksija in publicistika Lutke
- Opomba
- KUD »Jože Hermanko«
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-01-2001-2100_1946