Samo kipar? Najbrž nikoli!
Božo Podkrajšek, Večer, 14. 10. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Samo kipar? Najbrž nikoli!
ALEKSANDER KOVAČ, PEVEC-SOLIST MARIBORSKE OPERE, SKULPTUR IZ ŽELEZA, BAKRA IN DRUGIH KOVIN, BO, PO USPEHIH NA RAZSTAVAH V DOMOVINI, PRIHODNJE LETO RAZSTAVLJAL NA DUNAJU
V eni izmed ocen na razstavi kiparskih del samouka, Aleksandra Kovača, najdemo tudi tale zapis v knjigi vtisov: »... In razveseljivo je, da se je pojavil v slovenski in jugoslovanski skulpturi samonikel ustvarjalec, izviren v motivih in v obdelavi materiala.«
O Aleksandru Kovaču smo že brali, da je začel kot pevec-samouk, vemo, da je solist mariborske Opere in da se je pred leti začel ukvarjati tudi s kiparstvom. Odločil se je za obdelavo železa, bakra in drugih kovin.
Kjerkoli je doslej razstavljal: v Mariboru in okolici, Beogradu, Ljubljani, Piranu in drugod, povsod bi lahko vsa razstavljena dela razprodal. »Na letošnji razstavi v Piranu so predvsem tujci pokazali tolikšno zanimanje za moja dela, da bi sleherno skulpturo, ki je bila razstavljena, lahko kar trikrat prodal,« ve povedati Aleksander Kovač.
Vendar le redkokdaj odstopi ali proda katero izmed svojih skulptur. Hrani jih za bodoče razstave. Pravi: »Da bi se intenzivno posvetil ustvarjanju skulptur, mi čas ne dopušča, saj veste, delo v gledališču me zelo zaposluje.«
Vsi Aleksandra Kovača ne priznavajo. Ni manjkalo mnogo, pa bi že vrgel puško v koruzo. Nekateri ga gledajo zviška, ker nima akademskega naslova. Ti so mu skoraj vzeli dobro voljo. Vendar pa ga spet in spet dvignejo priznanja in pohvale od tu in tam. Pred kratkim mu je poslal zahvalo župan mesta Hirošime. Na beograjski razstavi je namreč Aleksander Kovač svojo skulpturo »Hirošima« poklonil prek japonske ambasade mestu Hirošimi. Poleg zahvale je župan tega mesta priložil pismu še deklaracijo miru, ki so jo izdali v Hirošimi.
Kje boste v bližnji bodočnosti razstavljali?
Najprej verjetno v Mariboru, v novi trgovini Borec na Partizanski cesti. Dobil sem že povabilo. 7. januarja prihodnje leto pa je že vse urejeno za mojo samostojno razstavo na Dunaju. Po ogledu mojih del na razstavi v Piranu so me povabili v znano dunajsko razstavno galerijo Peithner. To je zame veliko priznanje. Prav z Dunaja sem dobil tudi obljubo, da me bodo priporočili še v London, na Japonsko, v Švico, ZDA in še kam.
Tremo imam pred to razstavo, ker jo menda nameravajo tamkaj obesiti na »veliki zvon«. Zahtevajo posebne lepake in predpisane, dokaj razkošne prospekte. Zanje so mi odobrili sredstva v Ljubljani in tukajšnji forum. Hvala vsem!
Ali se nameravate sčasoma odreči delu v Operi in se povsem posvetiti ustvarjanju skulptur?
Najbrž nikoli! Želim ostati pevec! Sicer pa, kaj človek ve, kam ga utegne potegniti življenje.
Ali vam kaj laskajo ocene vaših razstav pod naslovi »Poezija v železu«, »Kovač, tebi železo poje!« itd?
Priznam, da me take ocene vesele, vendar pa bi rad ostal skromen laik, samouk, amater ali kakor koli mi že pravijo tisti, ki mojim delom odrekajo priznanje, ker pač nimam »kvalifikacijskih papirjev« za to.
Izdelovanje vaših skulptur ni tako lahko, ali ne?
Kar bolj težaško delo je! Varim električno in avtogeno, uporabljam pa železo, baker, jeklo, medenino in še nekatere kovine.
Po vašem: doslej najbolj uspela skulptura?
Po mojem »Mati korajža« in »Hirošima«, kolegom v gledališču pa sta predvsem všeč »Don Basilio« in moja najnovejša skulptura »Guslar«.
Koliko časa se že ukvarjate s tem ustvarjanjem in, ali ste že kaj svojih del prodali?
Tri leta že izdelujem te reči. Nekaj del mi je odkupil zavod Borec iz Ljubljane, nekaj sem jih pa poklonil. Sicer pa jih ne odstopam rad, ker izdelujem skulpture večinoma v unikatih, za razstave. Verjetno pa bom moral počasi gledati tudi nekoliko bolj komercialno na to svoje ustvarjanje... Material je drag in ne gre, da bi dobršen del gledaliških prejemkov vtikal vanj...
Božo Podkrajšek
- Področja
- Opera
- Opomba
- Intervju
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-10-2801-2900_2894