Zakaj dobro in zakaj slabo?
Jože J. Petelin, Antena, 30. 9. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
ANTENINA GLEDALIŠKA POROTA ANTENINA GLEDALIŠKA POROTA ANTENINA GLEDALIŠKA POROTA ANTENINA CLEO
ZAKAJ DOBRO
IN ZAKAJ SLABO?
Drama »Huda noč« Velimirja Lukića je prva predstava, o kateri so nam povedali svoje mnenje nekateri gledalci. Njihova mnenja so precej različna. Tako je tudi prav.
● Drama o pozabi
Kakšen naj bo pesnik, da bo resničen umetnik? Naj živi v neodvisni in izvirni pesniški svobodi, ki njegovemu delu daje resnično vrednoto? Kako naj se vede v sponah in včasih vabljivih ponudbah vsakdanjika? Naj sprejme slavo za vsako ceno, naj se celo bori zanjskimi mogočimi, tudi krati ponudbah sredstvi? Ali dnevna politika umetnike izkorišča ali pa se umetniki sami ponujajo v zlorabo? Ta in številna druga vprašanja sproža Velimir Lukić svoji »Hudi noči«.
● Zgodba
Publija, pesnika, osrednjo osebnost drame, je senat pregnal v majhno mesto, mu prepovedal pisati in javno delovati potem, ko je bil Publij dolga leta opevan in privilegiran, tako rekoč dvorni poet. Publij v pregnanstvu doživi hudo preskušnjo. Policijski in dvorni spletkarji mu ponudijo možnost, da se rehabilitira, če napiše pismo z lažnimi obdolžitvami in izmišljotinami, s pomočjo katerih bi spodnesli nekega senatorja. Publij v stiski razmišlja, kaj naj stori. Pisma ne napiše, nervozni policijski agent pa ga ustreli. Kljub temu se Publij ni izognil pozabi in niti njegova dekle Beatriče se tisti hip ne spomni naslova pesnikove prve zbirke...
Vladimir Skrbinšek kot Publij in Judita Hahnova v vlogi Beatrice.
Takšna je vsebina »Hude noči«, medtem ko njeno sporočilo sega dosti dlje. Išče odgovor na to, kako živeti, da ima življenje, tudi umetnikovo, kakšen globlji smisel, da pusti za seboj sledove, spomin, rezultate dela. Predstavo je s precejšnjim romantičnim nadihom režiral Dušan Mlakar, prevedel jo je Veno Taufer, igrajo pa Slavko Strnad, Anka Cigojeva, Jožica Avbljeva, Vladimir Skrbinšek, Judita Hahnova, Jože Lončina in Tone Kuntner.
● Kaj sodijo obiskovalci?
Ob koncu predstave smo šest obiskovalcev povprašali za vtise o Lukićevem delu. Takole so odgovarjali:
Metka BONČA, 35-letna uslužbenka: Sem le občasna obiskovalka tega gledališča, predstava se mi zdi posrečena, tudi sceno moram pohvaliti. Najbolj pa mi je všeč igra. Najbolje se je vsekakor odrezal Skrbinšek v glavni vlogi. Bil je odličen, kot vedno!
Mirko NASTRAN, 25-letni referent za varstvo: Uprizoritev se mi zdi v redu, tempo in stopnjevanje sta bila ravno pravšnja. Scena je elegantna, le za osvetlitev ne morem izreči pohvale. Sam sem pet let delal pri luči v teatru in se zato najbrž ne motim. Igralci so bili solidni, mogoče je bil Strnad preveč patetičen. Tekst in tema sta dobra, dovolj življenjska in tudi aktualna.
Renata GLINŠEK, 15-letna dijakinja: Delo se mi zdi nekoliko pretežko za moja leta. Drugače pa mi je drama všeč, ker na svoj način prikazuje razmerje med človeka, in družbo, v kateri živi. Celoten vtis po ogledu je O. K.
Jakob KALAN, 54-letni arhitekt: Izvedba bi lahko boliša, scena me je dovoljila, prav tako tudi luč, tudi igralci so bili, morda z redkimi izjemami, na višini. Kljub temu je predstavi nekaj manjkalo. Ni pa prav, da ljudje rajši gledajo Mestno gledališče ljubljansko, ki goji zlasti komedijski žanr, začenja sezono s tako resnim delom. Veliko bolje bi bilo, če bi začeli, na primer, z Mikelnovo Zaradi inventure zelo zanimiva, saj sem ob njej dobil številne asociacije na konkretne teme v naši družbi.
Klara PRIMOŽIČ, 19-letna brucka: Rada hodim v gledališče, v Mestnem gledališču ljubljanskem imam stalni abonma. Kako mi je bila všeč predstava in kakšni so moji vtisi? Kar v redu, čeprav je drama težka v primerjavi s komedijami, ki jih ljudje rajši gledajo.
Marko ŽARGI, 30-letni uslužbenec: V primerjavi s Kozakovima Kongresom in Afero ter filmom Zarota, ki obravnavajo isto temo, se mi zdi ta predstava manj intenzivna in izpovedna. Izvedba je nedodelana, tako da je tekst v primerjavi z njo boljši.
JOŽE J. PETELIN
● Sestavljamo gledališko poroto
Kakšno bo delo Antenine gledališke porote?
Ocenjevali boste predstave v vseh slovenskih stalnih gledališčih, če pa boste želeli, boste lahko zastavljali vprašanja ustvarjalcem predstave.
Kdo lahko sodeluje?
Vsak, ne glede na poklic, starost, kraj bivanja. Potrebno je le, da izpolnite prijavnico in nam jo pošljete.
Kako bomo poroto izbirali?
Člane porote bomo izbirali med prijavljenci, ker bo porota vsakikrat štela največ deset ljudi. »Izbrancem« bomo pred vsako predstavo, ki bo »na tapeti«, poslali obvestilo, poravnali pa vam bomo tudi potne stroške.
Torej sodelujte pri Antenini gledališki poroti!
PRIJAVNICA
»ANTENINA GLEDALIŠKA POROTA«
Ime in priimek .......................................................
Rojen leta ...............................................................
Poklic ...............................................................
Naslov ...............................................................
Prijavnico izpolnite s tiskanimi črkami in jo pošljite na naslov: ANTENA, GRADIŠČE 4, 61000 LJUBLJANA, s pripisom »ANTENINA GLEDALIŠKA POROTA«.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Osebe
- Dušan Mlakar Slavko Strnad Jože Lončina Tone Kuntner Jožica Avbelj Anka Cigoj Veno Taufer Vladimir Skrbinšek Velimir Lukić Judita Hahn Kreft
- Producenti
- Mestno gledališče ljubljansko
- Uprizoritve
- HUDA NOČ, Mlakar, 1976
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-09-23-30_799-1