Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Kje je zakon Belci?

Dušan Željeznov, Večer, 29. 9. 1976

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Kje je zakon Belci? Doslej smo že veliko pisali o krizi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki je moralo zaradi svojega neurejenega statusa in financ ob koncu minule sezone celo prekiniti delo in delovanje, vso zadevo pa je še oteževala zakonska ureditev oziroma predlog zakona o pravnem statusu gledališča, ki naj bi mu omogočil redno in potrebno državno finančno podporo in s tem tudi nemoteno ter uspešno delovanje. Omenjeni osnutek zakona je izdelal in menda predložil italijanskemu parlamentu demokrščanski poslanec Belci, po katerem se zakonski predlog tudi imenuje. Potem so prišle italijanske volitve, izvoljen je bil nov parlament in krščanska demokracija v Trstu tudi zdaj uradno in celo pismeno zatrjuje in izjavlja, da je omenjeni zakon Belci v prid Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu predložila parlamentu v odobritev. Vendar pa smo neuradno, a vendar iz zanesljivih virov izvedeli, da zakon kljub izjavam krščanske demokracije v Trstu doslej sploh še ni bil predložen rimskemu parlamentu in ga menda šele zdaj z vso vnemo iščejo po vseh njegovih pisarnah in predalih. Sicer pa je znano, da je med besedami in dejanji, zlasti italijanske krščanske demokracije, običajno velika razlika. Oziroma natančneje, obljub in izjav dajejo prvaki demokrščanske stranke kolikor hočeš, vendar je pot do njihove uresničitve običajno ali pretirano in nerazumljivo dolga ali pa sploh nikdar uresničena. In žal lahko prav ob tem zakonu, ki naj bi bil eden redkih rimskih zakonov v prid naši manjšini, ponovno ugotavljamo, kako čudna so pota krščanske demokracije v Italiji od obljub do uresničitve. Pa še to. Predlog zakona, kakor ga je dal Belci, tudi ni bogve kako sijajen, saj govori v treh ali štirih kratkih členih samo o institucionalizaciji slovenskega gledališča v Trstu, nič konkretnega pa ni v njem povedano (in to bi po italijanski zakonodaji moralo biti) o denarnih zneskih, ki bi obvezovali italijansko državo glede finančne podpore gledališču. Slišali smo celo pripombo, da bi procedura za sprejetje tega zakona, če bi bil zares zdaj in ta hip predložen italijanskemu parlamentu, lahko trajala tudi dve ali tri leta. In kako je s finančnim stanjem slovenskega gledališča v Trstu zdaj? Podobno kot pred protestno prekinitvijo dela. V bistvu samo začasno. Dežela Furlanija-Julijska krajina in tržaška pokrajina sta namreč omogočili gledališču najetje posojila 3000 milijonov lir za delo v novi sezoni, vendar bo moralo gledališče od te vsote takoj nakazati 100 milijonov lir za obresti prejšnjih posojil in znaša trenutno celotni dolg Stalnega slovenskega gledališča v Trstu natančno tri četrt milijarde lir. Torej prihodnost gledališča ni nič kaj rožnata. Upati je, da bodo v predalih pisarn rimskega parlamenta čimprej našli osnutek zakona Belci in ga nemudoma predložili italijanskemu parlamentu, ki naj bi ga tudi čimprej sprejel. Kajti le tako bi bilo dokončno rešeno finančno in s tem eksistenčno vprašanje Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. DUŠAN ŽELJEZNOV

Ta članek še ni bil pregledan.

Producenti
SSG Trst
Oznaka arhivskega gradiva
1976-09-23-30_799-6
Javi napako na oder@slogi.si.