Oprijemljivo in delovno
L. S., Večer, 21. 10. 1985
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Seja skupnosti slovenskih dramskih gledališč
Oprijemljivo in delovno
Razpravljali so o vlogi gledališč v srednjeročnem načrtu KSS in o medsebojnih odnosih gledališč in javnih občil
Sobotna popoldanska seja Skupnosti slovenskih dramskih gledališč ni bila kot del otvoritvenega programa Borštnikovega srečanja zgolj formalnost in slovesnost, temveč zelo konkretno usmerjena k reševanju aktualnih problemov slovenskih gledališč. Na dnevnem redu so bile tri točke: najprej o vlogi gledališč v srednjeročnem načrtu Kulturne skupnosti Slovenije, potem o donosu gledališč do javnih občil in teh do gledališč, na koncu pa so izbrali novo vodstvo Skupnosti.
Pripravili so vrsto predlogov, ki jih bodo ponudili KSS za dopolnitev osnutka srednjeročnega načrta kulturnih dejavnosti Slovenije. Med njimi so opozorila na upadanje opremljenosti gledališč. Poudarili so tudi vedno večje stroške za gostovanja in na zaradi tega vedno občutnejše krčenje ter dejavnosti (že za majhno, nezahtevno uprizoritev se vrtijo stroški gostovanja med 200.000 in 300.000 dinarji). Zato zahtevajo, da bo z načrtom in financami omogočeno 600 do 700 gostujočih predstav slovenskih gledališč za leto.
Vedno slabše plačilo
Spregovorili so o tem, da Slovensko stalno gledališče Trst nima več možnosti za normalno ustvarjanje, da mu je treba omogočiti 4 do 5 premier na leto in da mora SSG Trst dobiti kadrovsko in finančno enakopraven položaj v primerjavi z drugimi slovenskimi gledališči.
Ertevejevsko snemanje gledaliških uprizoritev in njegovo plačevanje pomenita svojevrstno vrednotenje, saj se to finansiranje nenehno realno niža. Plačilo ostaja nominalno na isti ravni izpred 4 do 5 let, dejansko torej pada. Ta točka, žal, ni zajeta v osnutku načrta.
Govorili so se o številnih gostovanjih gledališč iz drugih republik in pokrajin v Cankarjevem domu v Ljubljani in o polovico skromnejšem številu gostovanj slovenskih gledališč v drugih republikah in pokrajinah, kar bo treba končno spraviti na enakopravno raven.
Vznemirjajo jih kadrovske težave gledališč zaradi nemožnosti (povzročenih s preskromnimi financami, ki so gledališčem na voljo) novih angažmajev na izvajalski in tehnični ravni, kar se vse pozna na kakovosti programa. Usihajo stimulacija novih domačih tekstov, gostovanja in skrb za mlade gledalce.
Slovenskih gledališč ni preveč
Ne strinjajo se s trditvami nekaterih politikov, da je slovenskih gledališč preveč in da imajo preveč premier. Slovenija ima namreč dovolj bruto produkta, gledalskega zaledja in kulturne tradicije, da bi lahko ohranila in celo izboljšala materialne pogoje za delovanje gledališč.
Strinjali so se, da se Prešernovo gledališče Kranj v naslednjem srednjeročnem obdobju še ne bo profesionaliziralo. Načrt torej ne predvideva ne ustanavljanja novih, ne ukinjanja starih gledališč.
Razprava o odnosih gledališč in javnih občil je ugotovila, da je količina informacij o gledališčih in iz gledališč dokaj velika, da pa je treba ločevati razgibano reklamo od skromnega obvestila in da je obveščanje javnosti o gledaliških dogodkih zelo drago, kar bo treba urediti tako, da bi stroške za osnovne informacije brez reklamne nadgradnje pokrivali z dodatnimi namenskimi družbenimi sredstvi.
V skupnosti slovenskih dramskih gledališč si želijo, da bi imele redakcije specializirane novinarje za gledališče, moti jih, da tedniki ne spremljajo redno kulturnega oziroma gledališkega življenja, in zdi se jim, da naše kulturne revije premalo pišejo o gledališču, TV pa bi naj opazno informirala in animirala (ne le s prenosi) in slišati je bilo tudi predlog, da bi naj slovenska gledališča šla v akcijo, kot je bila nekoč »mleko« ali je sedaj »Slovenija, moja dežela«.
Več poročanja o igralcih
Poleg teh misli so se zvrstile še takšne, da bi naj tedniki pisali še posebej o igralcih (»kdaj bodo nove generacije izvedele kaj o Duši Počkaj?«), da bi morala TV Koper ponujati svoji publiki najboljše jugoslovanske filme in gledališke uprizoritve (italijansko podnaslovljene), ne pa slabe stare tuje filme, da ni več časnikarskih analitičnih pregledov gledaliških sezon, da se ponekod časnikarski začetniki šolajo s pisanjem o gledališču, da pa mora iniciativa pri informiranju izhajati od gledališč, ki naj zasipavajo javna občila s podatki. Te predloge bo poslala Skupnost slovenskih dramskih gledališč vsem občilom in pristojnim družbeno političnim organizacijam.
Dogovorili so se tudi za počastitev 40-letnice delovanja SSG Trst - 2. decembra 1985.
Končno so izbrali še novo vodstvo Skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Naslednji dve leti ji bo predsedoval Slavko Pezdir, upravnik SLG Celje, podpredsednika pa bosta Miroslav Košuta iz Trsta in Petar Jović iz Ljubljane.
L. S.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Producenti
- SLG Celje Prešernovo gledališče Kranj SSG Trst
- Oznaka arhivskega gradiva
- 85-G-1-12_799