Svetot na Koruškata Slovenka
Petro Bakevski, Večer Skopje, 20. 3. 1976
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
TEATAROT „GLEJ“ OD LJUBLJANA pravi smeli, istražuvački, aktuelni pretstavi. Na mnogu festivali vo zemjata donel začuduvački eksperimentalni svežini, mnogu inovacii, prezentiral eden svoeviden teatarski stil koj vo teatarskite tekovi kaj nas veќe e poznat kako „glejovski“. Samoto identifikuvanje na scenskata igra so imeto na teatarot govori deka ovoj teatar pravi originalni pretstavi. Vo toa se uverivme i zavčera na scenata vo Dramskiot teatar vo Skopje koga „Glej“ se pretstavi so svojata najnova scenska izvedba, pretstavata „Razgovor vo utrobata na edna Koruška Slovenka" vo režija na Dušan Jovanoviќ.
SVETOT NA KORUŠKATA SLOVENKA
(ZA PRETSTAVATA „RAZGOVOR VO UTROBATA NA EDNA KORUŠKA SLOVENKA“ VO REŽIJA NA DUŠAN JOVANOVIK, A VO IZVEDBA NA TEATAROT „GLEJ“ OD LJUBLJANA)
Vo pretstavata imame možnost vnimanieto da go nasočime na tri punkta: na razgovorot na Mojca i Anzej vo utrobata na majkata (avtor Janko Mesner), na monologot na bremenata žena što go prosleduvame na snimeniot film što se prikažuva na scenata (avtor Tomaž Šalman) i na razgovorot na pette ženi koi vo edna naglasena stilizacija ja imaat funkcijata na hor (avtor Dušan Jovanoviќ). Taka komponirana, pretstavata se odviva vo edna stegnata montaža vo koja odvreme-navreme se ufrluvaat i avtentični snimki od demonstraciite vo Celovec.
Trite teksta izmenično gi prosleduvame. Vo edna plastična materica na scenata se naoѓaat Mojca i Anzej, a pred niv, na avanscenata, sedat pette ženi. Vo zadnina na platno go prosleduvame snimeniot film. Mojca i Anzej, sè ušte nerodeni bliznačinja, na ѕidot na majčiniot stomak go prisluškuvaat životot. Od ona što go slušaat tie imaat sosem sprotivni želbi: Anzej ne saka nikogaš da ja napušti sigurnata utroba na majka si, dodeka za Mojca svetot e mnogu poprimamliv. Kakov e nadvorešniot svet? Toa e svet na nedorazbiranja, nepočituvanja, uništuvanja, nepriznavanja, svet na podbiv, žestok, surov, izmačuvački. Podocna bliznačinjata raѓaat mrtvi zatoa što bremenata majka, Koruškata Slovenka, paѓa vo demonstraciite vo Celovec. Ovie dva punkta Dušan Jovanoviќ gi isprepletuva so nastapot na horot (pette ženi) koi govorat što ne smee da se pravi i rabotat najsekojdnevni banalni raboti.
Pretstavata govori jasno, otvoreno i direktno za problemite na Koruškite Slovenci vo Avstrija. So mošne čisti soodnosi meѓu trite punkta, vo pretstavata imame edno celosito, snažno scensko ostvaruvanje napraveno so mnogu umešnost, so golema invencija, so direkten scenski efekt.
Zatoa, bez somnenie, uspehot na „Glejovci“ od Ljubljana pred skopskata publika ne izostana.
Petro BAKEVSKI
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče
- Osebe
- Dušan Jovanović Janko Messner
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1976-03-11-20_799-12