Večer operne glasbe
Vladimir Lovec, Primorske novice, 23. 10. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Večer operne glasbe
V soboto, 17. oktobra, je Društvo prijateljev glasbe v Kopru pričelo novo tretjo koncertno sezono; za to priložnost je društvo povabilo tržaške vokalne soliste, ki so priredili uspel večer operne glasbe. Tak izbor je bil za začetek sezone vsekakor najprimernejši, saj je ta zvrst glasbe privlačna in zlahka dojemljiva. Če prištejemo k temu še pomen kulturnega sodelovanja z najbližjimi zamejskimi sosedi, je bil izbor koncertantov več kot opravičen.
Na sobotnem koncertu so nastopili: sopranistka Edda Monaro, mezzosopranistka Odinea Zupin, tenorist Carlo Biasini in basist Tullio Zanier. Spored je obsegal poleg enajstih arij iz bolj ali pa manj znanih oper tudi štiri duete, razdeljen pa je bil na dva dela, od katerih je bil drugi izveden zanesljiveje in bolj prepričljivo od prvega, v katerem je bilo čutiti še rahlo zapetost.
Tržaški umetniki so se šolali v solopevskem studiu profesorice Giorgie Fornasari, kar pa še ne pomeni, da imajo skupen način petja niti enake glasovne dispozicije, čeprav se brez izjeme vsi štirje odlikujejo z lepimi naravnimi glasovi in s poustvarjalno nadarjenostjo.
Sopranistka Edda Monaro nima sicer prav voluminoznega glasu, zato pa se lahko ponaša z nenavadno prijetno barvo in z izvrstno tehniko.
Mezzosopranistki Odineji Zupin, ki jo poznamo še z njenih prejšnjih nastopov tako v Kopru kot na ljubljanskem radiu, se je zadnji dve leti glas še obogatil, njegova dramatična moč pa povečala, kar je prišlo do izraza predvsem v velikih arijah Ponchiellija in Donizettija.
Tenorist Carlo Biasini je pevec resnično lepega, kristalnega in obenem dramatičnega glasu, s katerim se bo zlahka uveljavil na vsakem odru. Pri izvedbi sobotnega sporeda so poslušalca rahlo motili začetna indisponiranost ter neizenačeni prehodi od srednje k visoki legi, kar pa je bilo manj opazno v drugem delu koncerta.
Basist Tullio Zanier se je predstavil kot odrski umetnik velikega formata: izredno glasovno bogastvo srečno povezuje z živahnim in prepričljivim podajanjem. V pevskem in poustvarjalnem pogledu je bil brez dvoma najboljši med nastopajočimi.
Tržaške pevce je na klavirju spremljal prof. Aleksander Vodopivec, ki je z decentno in korektno igro pripomogel k uspehu opernega večera.
Vladimir Lovec
- Področja
- Refleksija in publicistika Opera
- Osebe
- Aleksander Vodopivec
- Opomba
- Koncert;
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-10-2801-2900_2964