Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Dogajalo se bo v Križankah (dva meseca)

V. M., Mladina, 4. 7. 1963

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Mlada 4.11.63 V Ljubljani, v Križankah so se začele XI. poletne kulturne prireditve V nedeljo, na poslednji dan letošnjega vročega (in še za naprej upajmo zaradi prireditev v Križankah - »skromnodeževnega« meseca) junija, so slavnostne fanfare z balkona Križank »zafanfarale« začetek 11. POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV v Ljubljani, ki bodo trajale tja do konca avgusta, ko bodo Tržačani uprizorili Sancinovo predelavo Držićevega popularnega dela »Tripče de Utolčer, »Lazar sp'd klanca«. ... Nazadnje, ko so mislili, da je vse nared in prav, pa se je izkazalo, da je Aškerčeva cesta cesta prvega reda in da jo torej upravljajo z republiškega foruma. Tu kopljejo, tam podirajo... Da bo za Križanke vse prav (tišina od zunaj, naj je med predstavo ne motijo razni tu-tuji in kamioni), bo treba promet iz Maribora preusmeriti že ne vem kje izven mesta... Z vsem tem, da ne govorimo o onem drugem (denar, streha nad Križankami...) se morajo boriti organizatorji ljubljanskih Kulturnih prireditev, ki se v njihovih očeh in trudnih glavah gotovo spreminjajo v vse kaj drugega kot kulturne. V nedeljo pa se je le začelo. Prva je bila na sporedu elitna beograjska operna hiša s tremi baletnimi deli: »Vibracije«, »Simfonijski triptihon« in »Lectovo srce«. Vseh prireditev nima smisla naštevati. Propagandna služba »Prireditvene poslovalnice Festival« deluje tako dobro, da je s podatki o sporedu prav gotovo prodrla do vsakega prebivalca naše dežele, če se le ni naredil gluhega in slepega. »Letošnji program je reprezentanči program, ki se ga ne bi sramoval noben festival na svetu...« Dva umetnika, ki to potrjujeta, sta Korošec in Cangalović, kot Sancho Pansa in Don Kihot. Iz dobro obveščenih krogov je slišati, da so Francozi ob njunem gostovanju dejali, da je bilo treba Jugoslovanov, da so pokazali, kako se poje francoska opera. Za »spektaklokusce« bo takoimenovana »masovka«, Borodinov »Knez Igor«. Za Wolf-Ferrarijevo opero »Il Campiello«, ki jo je na domača tla, v Piran, prenesel Smiljan Samec in jo preimenoval v »Zdraho na trgu«, pa je že sama beseda Piran vzrok, da bo stvar prijetna (nesrečna počitniška pripomba). Koncerte namenoma izpuščam, čeprav si tega ne bi smela privoščiti. Toda besedica koncert ima poleti nad ljudmi čudno moč in jih pušča neprizadete. Ampak zvečer, takole ob luninem svitu in v hladu prijetnih in edinstvenih Križank, vas bodo prav gotovo »prizadeli«. Sicer pa, šli boste, pa konec. Kaj se še niste naveličali Figovca in podobnih prireditvenih prostorov? (Beseda o tem je padla prav v Križankah, ko nam je direktor »Festivala« obrazložil program in povedal nekaj problemov v zvezi s Križankami.) Prišli bodo »Magnifici« iz Skopja z »La Palomo«... Vljudno vabljeni. Tudi brez »vljudno« in tiste nesrečne lanskoletne reklame, da je to ameriški ansambel (za to so se prireditelji že pokesali in jim je oproščeno), bodo Križanke na ta dan prav gotovo imele goste tudi po drevesih in na ograji. In še ena zvrst kulture: opereta, ki jo posebno starejši Ljubljančani tako nostalgično pogrešajo. »Pariško življenje« mojstra »podzemlja«, Offenbacha. Gostuje Zagreb. Razen že omenjenih Tržačanov, bo z gledališkim delom sodelovalo samo še ljubljansko Mestno gledališče (Javoršek: »Kriminalna zgodba«). Tokrat so nekemu festivalu le prizanesli z »Agonijo« (na pol resna pripomba). Pa vendarle ne bi imeli nič proti kakšnemu še tako obrabljene­mu (ne v negativnem pomenu besede, se razume!) Romeu ali Othellu. Celje je pravkar imelo premiero Shakespearove komedije »Kar hočete« in to na prostem. Seveda Shakespeare ni zakon le na odru, na prostem se kar se da dobro počuti! Morda pa bi lahko povabili »Kapetana Džona Piplfoksa« iz beograjskega mladinskega gledališča »Boško Buha«! Ali pa kaj drugega. Govorim le v imenu za »gledališče - dramo se navdušujočih ljudi« in se tako drugim oproščam. V. M. Dva, ki ju slavi cela Evropa: Korošec - Sancho Pansa in Cangalović - Don Kihot v Massenetovi operi »Don Kihot« MLADINA 4. VII-63. 2761

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.