"Faust" na Petrovi gori
J. K., Delo, 3. 7. 1963
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
"Faust" na Petrovi gori
Od našega celovškega dopisnika
Koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig je zadnjo soboto zvečer odprl letošnjo sezono poletnih iger v Brežah, ki bo obsegala skupno 29 predstav. Trikrat oziroma štirikrat na teden v juliju vsako sredo, petek in soboto ter avgusta razen tega še ob četrtkih bodo na Petrovi gori predstave Goethejevega »Fausta« v izvedbi amaterskega ansambla, ki ga sestavljajo pripadniki najrazličnejših poklicev, meščani koroškega mesteca Breže.
Če pobrskamo po zgodovini Brež, ugotovimo, da so se že leta 1215 uradno imenovale »mesto« in so torej sploh najstarejše mesto na Koroškem. Leta 1224 je bil v Brežah velik viteški turnir, katerega se je udeležil tudi Ulrik Lichtensteinski, ki ga je koroški vojvoda ob prihodu na Koroško pozdravil v slovenskem jeziku. Proti koncu 16. stoletja so Breže kot svoječasni nadškofovski sedež začele vedno bolj zgubljati na pomenu in so danes bolj ali manj nepomembno podeželsko mestece. Na nekdanjo slavo spominja le vrsta grajskih razvalin in večje število umetniških spomenikov, ki pa predstavljajo veliko privlačnost za tujski promet.
Ena izmed teh privlačnosti je Petrova gora z razvalinami starega gradu, v katerih zdaj že štirinajsto leto prirejajo poletne igre. Začelo se je leta 1949, ko se je zbralo nekaj za umetnost navdušenih meščanov iz Brež, da bi v intimnem krogu proslavili 200-letnico Goethejevega rojstva. Brez posebnih priprav so uprizorili odlomek iz »Fausta« in se pri tem gotovo niti sami niso zavedali, da se bodo iz tega skromnega začetka porodile vsakoletne poletne igre. Toda temelji so bili položeni in iz maloštevilnih takratnih občudovalcev Goethejeve umetnosti, ki jih je zgrabila gledališka strast, se je razvila velika skupina igralcev-amaterjev, ki je številčno in kvalitetno rasla od leta do leta, od uprizoritve do uprizoritve.
Danes vzbuja igralski ansambel v Brežah splošno pozornost, saj je edina amaterska skupina ne le na Koroškem, marveč sploh v Avstriji, ki redno vsako leto prireja gledališke igre na prostem in uprizarja izključno le klasična dela iz svetovne literature. Vsaka posamezna uprizoritev je mejnik na razvojni poti te skupine: leta 1950 Schillerjev »Wallenstein«, 1951 Grillparzerjev »Kralj Otokar«, 1952 Goethejev »Götz von Berlichingen«, 1953 Schillerjev »Wilhelm Tell«, 1954 Calderonov »Sodnik Zalamejski«, 1955 Shakespearov »Henrik IV«, 1956 Schillerjeva »Smrt Wallensteina« in Molièrov »Tartuffe«, 1957 Shakespearov »Othello« in Molièrova »Šola za žene«, 1958 Grabbejev »Hanibal« in Shakespearova komedija »Kakor vam drago«, 1959 Hauptmannov »Florian Geyer« in Shakespearova »Ukročena trmoglavka«, 1960 Schillerjevi »Razbojniki« in Shakespearove »Vesele ženske windsorske«, 1961 Shakespearov »Kralj Lear« in Kleistov »Razbiti vrč«, 1962 Shakespearova komedija »Mnogo hrupa za nič« in letos Goethejev »Faust«.
V teh letih, ki so bila trda šola za celotni ansambel, pa je napravilo zavidljiv razvoj tudi prizorišče poletnih iger v Brežah. Pred dobrimi desetimi leti še razpadajoče in zapuščene razvaline starega gradu na Petrovi gori so se spremenile v edinstveno prikladno poletno »gledališče«, opremljeno z vsemi sodobnimi tehničnimi napravami, ki omogočajo tudi najbolj zahtevno uprizoritev.
Vsestranski napredek poletnih iger v Brežah dokazuje zlasti letošnji »Faust«, ki je verjetno sploh prva izven-gledališka amaterska uprizoritev obeh delov tragedije v eni predstavi na prostem.
To, kar tokrat nudi skupina iz Brež tako po umetniški kakor tudi po tehnični plati, presega vsa pričakovanja in je v primerjavi tem denarna podpora, ki jo nudijo domača občina, dežela in država, gotovo zelo skromna. Največji kapital, s katerim razpolaga skupina pod vodstvom svojega organizatorja, režiserja, scenografa in glavnega igralca arh. Hannesa Sandlerja, sta nedvomno požrtvovalnost in ljubezen do stvari, ki prevevata vsakega posameznega člana tega ansambla. V tem pa je hkrati najboljše jamstvo, da bodo poletne igre na Petrovi gori v Brežah tudi v bodoče privlačevale in navduševale mnoge tisoče gledalcev od blizu in daleč.
J. K.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Ljubiteljsko gledališče
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1963-07-801-900_818