Enajste poletne prireditve
BP, TT, 9. 7. 1963
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Na prostem v ljubljanskih Križankah: Borodinova opera KNEZ IGOR v izvedbi Opere Narodnega pozorišta iz Beograda (Foto Leon Dolinšek)
ENAJSTE POLETNE
PRIREDITVE
Nedvomno so otvoritvene fanfare na balkonu Preddverja letos lepo začele XI. poletne kulturne prireditve v Ljubljani, lepše kot včasih, ko smo se šli festivale celo s strehe Nebotičnika. Toda že to, da smo prav ob jubilejni prelomnici presedlali z uradnega festivalskega naslova zgolj na Poletne prireditve, kaže skromno priznanje, da ta naš festival v sicer čudovitih Križankah svojega pravega obraza ni dobil, s tem pa tudi ne svoje realne osnove.
Ni zanikati prizadevnosti organizatorjev in razumevajoče dobre volje ljubljanskega Mestnega sveta, ki sta prav letos, čeprav z manj zvenečim naslovom pripravila še kar pester, skoraj prepester program. Toda s tem, da smo se prekrstili iz festivala v poletne prireditve (kar v bistvu ni nič drugega kot na primer Letnje igre v Dubrovniku), bistva in namena še nismo rešili. Pri taki ustanovi pač ni najmanj važno vprašanje, komu naj bo vse to namenjeno. V Ljubljani pa imamo k sreči, v tem primeru, na žalost, tudi že ves ostali čas leta toliko vsakovrstnih prireditev, tako zasičeno kulturno sezono, da je za domače občinstvo, ki včasih težko absorbira že redne kulturne prireditve, vsakoletno podaljševanje sezone skoraj utrudljivo in glede na čas poletnih dopustov tudi nerentabilno. Tujcev, predvsem inozemskih turistov, ki se udeležujejo ljubljanskih poletnih predstav, pa je še vedno tako malo, da, v razliko od dubrovniškega razmerja, žal ne predstavljajo upoštevanja vredno postavko, s tem pa tudi ne potrebnega dohodka.
V tej nejasni situaciji glede publike se je razumljivo tudi repertoar skušal uveljaviti predvsem z različnostjo. Zamisel baletnih in opernih bienalov se je zvarila v kombiniran napitek sicer kvalitetnega cvetobera opernih hiš iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, z dodatkom drame, operete, revije, folklore in še česa. A kot je lepo, da gostujejo pri nas nekatere znamenite uprizoritve in odlični ansambli od drugod, je skoraj škoda, da gre vse to preko tehnično in vremensko nedognanega odra v Križankah in poleti. In kot je mikavno, spoznati v Ljubljani slovaške, kavkaške, romunske in druge folklorne skupine, pa pariško življenje v zagrebški verziji (z Amerikancem v Parizu vred) itd., je vendar za globljo upravičenost takih prireditev malo vzpodbuden sorazmerno skrajno majhen delež domačih stvaritev. Pa še tu je na primer zelo dobra ljubljanska izvedba opere Ero z onega sveta »ojačena« z jugoslovanskimi solisti. A prav zato: če smo do našega kakor že koli imenovanega festivala kritični, verjetno ta kritičnost izvira iz iste, v kulturo našega mesta zagledane želje, kot je vnema organizatorjev, da te prireditve vsako leto kljub težavam obnavljajo.
BP
TT 9.7.63.57.27.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika Opera Festivali
- Producenti
- Mestno gledališče ljubljansko
- Uprizoritve
- ERO Z ONEGA SVETA, Debevec, 1963
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1963-07-801-900_843-844