Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Pomenki v zagrebškem foyeru

Bogdan Pogačnik, Delo, 5. 9. 1963

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Pomenki v zagrebškem foyeru Načrti treh hiš za novo sezono Vrsto včerajšnjih pomenkov v glavnih treh zagrebških gledališčih bi lahko strnil v ugotovitev, da bi v Komediji radi prešli na sodobno satiro in glasbeno komedijo, da je zagrebško dramsko gledališče kar zares navezalo pogodbene odnose s komuno in da Hrvatsko narodno gledališče ostaja pri preizkušeni reprezentančni težnji z željo po medrepubliških izmenjavah ter spodbujanju domače dramatike in mladih kadrov. TEŽAVE S SODOBNO GLASBENO KOMEDIJO Direktor Komedije Milan Lamzah mi je predvsem razpršil predstavo, da je to gledališče zgolj lahkotno komična in operetna scena. »Že pod satiro ne pojmujemo zgolj nekih satiričnih večerov, ampak vsa dela, ki angažirano posegajo v sodobnost. Zato smo na primer vključili v reportoar tudi taka dela, kot je Shéadejeva Zgodba o Vascu. Seveda pa izbiramo predvsem dela, ki imajo vsaj neko dozo humoria in komičnosti. Hamleta v našem gledališču pač ne bomo nikoli igrali.« Izmed domačih del, ki jih bodo v novi sezoni predstavili, je omenil Lukićevo Dolgo življenje kralja Osvalda. Za večer jugoslovanske satire bodo tekste v kratkem zbrali med raznimi književniki. »Za zdaj z ljubljanskim Mestnim gledališčem, ki je, kot vemo, pripravilo že dva podobna večera, še nimamo povezave, ker je koristneje, da tudi mi pripravimo svoj večer, vendar bi pozneje lahko naše programe izmenjali.« Glede operete je poudaril, da sicer del starejše zagrebške publike še vedno visi na dunajski opereti, zaradi česar po en tak primerek še ohranjuje v repertoarju. Vendar sami skušajo preiti od operete k sodobni glasbeni komediji. »Žal pa pri domačih skladateljih in libretistih ni pravega odziva. Natečaj, ki smo ga zaključili, nam je res vrgel pet del, ne vem pa, ali bo katero ustrezalo. Kljub temu upamo, da bomo s pomočjo televizije ta sodobni glasbeni žanr le postavili na noge.« Upanje, ki se jim je odprlo glede avtorizacije znanih tujih musicalov z uprizoritvijo dela Kiss me, Kate, se je žal razpršilo. Za avtorizacijo musicala May Fair Lady se zaman potegujejo že dve leti. »Če bi to dobili ali če bi lahko uprizorili West End Story, bi seveda naš ansambel ustrezno okrepili.« Ne vem sicer, kakšna bo tudi zdaj izvedba, a obe deli, za kateri so letos avtorozirani, nista brez svojskih obetov: medtem ko ima pariški gledališki šlager Irma la douce precej komorno dramske, šansonjerske rafiniranosti, bi utegnila biti Ljubimka divjega zahoda, Calamity Jane, ki jo je v izvirniku pela Doris Day, privlačen spektakel. RADI BI GOSTOVALI V LJUBLJANI Ravnatelj Zagrebškega dramskega gledališča Pero Budak mi je v nasprotju z mnogimi napovedmi v Komediji skoraj kot posebno kvalifikacijo svojega gledališča povedal, da točnega programa za celo leto še ne more povedati, ker imajo z mestnimi oblastmi čvrsto pogodbo, o financiranju konkretnih predstav v okviru koledarskih in nesezonskih rokov. Tako sva se pogovarjala lahko samo o predstavah, ki jih v ansamblu že vadijo za uprizarjanje do konca leta 1963. Le-te so: Malomeščani Maksima Gorkega v režiji Vanče Kljakovića, Hamlet Williama Shakespeara v režiji Dina Radojevića in z Borisom Buzančićem v naslovni vlogi ter Volkovi Romaina Rollanda v režiji Boška Vijolića. Za Nušićevo proslavo bodo pripravili komedijo Ministrica z Nelo Eržišnik v glavni vlogi. Zaradi sedanje pogodbe povezave v komuni so očitno odrekli nekaterim ekstravagantnim poskusom, ki so bili značilni za to gledališče v nekaterih preteklih sezonah. Da pa imajo gmotno dobre stike s komuno, kaže tudi to, da bodo v kratkem odprli podružnico v predmestju Trešnjevka. S popolno adaptacijo tamkajšnje stavbe delavske univerze je dobil ansambel nov oder z vsemi pritiklinami, na katerem bodo igrali delno s posebno skupino poseben repertoar, delno pa uprizarjali dela iz osrednje hiše. Da ne bi ostal najin razgovor brez posebnega odmeva za ljubljansko občinstvo, je Budak izrazil željo, da bi z nekaterimi najbolj uspelimi lanskimi predstavami Zagrebško dramsko gledališče čimprej ponovno gostovalo v Ljubljani. Za to priložnost je omenil O'Neillovega Ledenega moža, Sofoklejevega Kralja Ojdipa in Bettijevo Korupcijo v sodni palači. Budak, ki je sam aktiven dramski pisatelj, mi je za konec potožil, da mu ostaja malo časa za pisateljevanje, čeprav ima idej veliko, tako da v zadnjem času ni oddal ničesar razen libreta skladatelju Jakovu Gotovcu za novo opero s sodobno temo iz kmečkega življenja v Liki. Pač pa se je pohvalil kot urednik dramske knjižnice Scena, v kateri so izdali že sedem domačih dramskih novitet, med njimi Smole­tovo Antigono v žganjelovem prevodu. SAMO DOBRO, SE PRAVI ZANESLJIVO S to zbirko sem pravzaprav začel pogovor tudi v osrednjem Hrvatskem narodnem gledališču, pri direktorju Dušku Roksandiću, ki je prav takrat prejel iz tiskarne prve natisnjene izvode svoje drame Andreja. »Poslej samo komedije, ker jih potrebujemo,« mi je odvrnil, ko sem ga vprašal, kaj piše zdaj. Repertoarna politika Hrvaškega narodnega gledališča pa ostaja še nadalje na dostojanstveno resnobni ravni. »Nič novega, kar je hkrati dobro in slabo,« je menil Roksandić, ko sva načela vprašanje gledališke fiziognomije v novi sezoni. Pravkar je v teku vpisovanje abonmajev: šest premierskih po deset premier in šest ljudskih po trinajst predstav. Med premierskimi načrti imajo v Drami Šenoovo Ljubico, Čašulove Teme, Shakespearovo Milo za drago, Giraudouxovo Norico iz Chaillota in Krleževi deli Pan ter Adam in Eva. Opera in balet pa bosta pripravila Verdijevega Rigoletta, Mozartovega Don Juana, Šostakovičevo Katarino Ismailovo, baletni večer, sestavljen iz Kiriginovih Srečanj, Bakhantk Sicilijanosa in Kelemenovega človeka pred ogledalom. Vrhu tega pa so vključili v ta krog tudi gostovanje ljubljanske Opere z Nabuccom. »Čeprav vpisovanje abonmajev še ni zaključeno, menimo, da bo ob istih cenah kot lani uspeh letos boljši,« je ugotovil Roksandić in dodal, da so trenutno zaposleni z določanjem statuta gledališča ter sprejemanjem pravilnika o delitvi dohodka. Glede glavnih smernic pri umetniškem delu pa je poudaril: »Razvijanje in podpiran­je sodobne ustvarjalnosti jugoslovanskih avtorjev, povezano z živo medrepubliško izmenjavo; tu bi rad ugotovil, da je bilo sodelovanje med Ljubljano in Zagrebom lani zgledno in da je zagrebško občinstvo s simpatijami sprejelo ljubljansko uprizoritev Wagnerjevega Lohengrina. Druga želja v naši politiki pa je, da čimbolj podpremo mlade umetnike in odkrivamo nove talente med igralci in pevci. V tem smislu je zelo pomembno, da so vsa tri zagrebška gledališča ustanovila svoj gledališki Studio, ki bo na novi komorni sceni v prostorih akademije izvajal predvsem dela sodobnih jugoslovanskih avtorjev. Novi oder bomo odprli s praizvedbo Ivančeve Julije, pričakujemo pa tudi kako novo delo slovenskega avtorja,« sem si zapisal ob koncu pomenkov v foyeru zagrebške gledališke sezone. BOGDAN POGAČNIK

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.