Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Kultura v jesenskih dneh

Branimir Žganjer, Večer, 25. 9. 1963

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
FESTIVAL ŠTUDENTOV – KREFTOVI SPOMINI Kultura v jesenskih dneh Zagreb. – Piše naš dopisnik. Otvoritev jesenskega dela velesejma pomeni za Zagreb vselej tudi kulturno prelomnico med dvema sezonama. Tudi letos je bilo tako. Kulturno predsezono so v Zagrebu odprli s tretjim mednarodnim festivalom študentskih gledališč. Festival se je pričel skromno, brez hrupne reklame, toda (kar lahko uvodoma takoj omenimo) premalo organizirano. Tudi napovedani vrstni red skupin je izpremjenjen. Prvi večer je ansambel zagrebškega Študentskega eksperimentalnega gledališča predstavil gledavcem v nepopolnoma razprodani dvorani ZDĠ Krleževo dramo iz mlajših let »Michelangelo Buonarroti«. Se danes se kritiki v celoti ne strinjajo, ali naj bi prišteli omenjeno Krleževo delo med drame v klasičnem pomenu besede ali pa bi jo imeli za scenski recital, v katerem naj prevzame vodilno vlogo glasba in koreografija. Med tema dvema koncepcijama je nihala tudi režija Draga Bahuna, ki je skušal oba elementa združiti v enotno celoto. V združevanju posameznih scen v celoto sicer ni uspel, vendar je v posameznih spektaklih pokazal talent in precejšnjo iznajdljivost. To velja zlasti za sceno z nunami. V naslovni vlogi je nastopil Ivan Lovriček, ki je do podrobnosti izdelal naslovno osebnost vznemirjenega velikana umetnosti. Na drugem večeru so nastopili študentje iz Leydena z igro Lodewijka de Boera »Plešec«. Dasiravno je malo številnim gledavcem nizozemščina nerazumljiva, so vendar lahko uživali v duhoviti režiji režiserja Prinsa in odlični igri glavnega igravca Erensteina. Po dolgi povzi, ki gre na račun pomanjkljive organizacije, so istega večera študentje iz Bonna nastopili z Brechtovimi pesmimi pod skupnim naslovom »Gugalnica«. Žal je večji del občinstva zaradi predolgega odmora odšel domov. Bratislavski študentje so pod naslovom »Dundo Maroje in drugi« zaigrali priljubljeno Držićevo delo. Že zaradi kuriozitete je bilo zanimivo poslušati besedilo hrvaškega komediografa v slovaščini. Promet na vespi in koka-kola sicer ne sodita v Držića toda režija R. Olšinskega je bila polna življenja. Do konca festivala so nastopile še igravske skupine »Branko Krsmanović« iz Beograda, študentje iz Prage, Varšave, Perugie, Manchestra, Aten in Bristola. V prostorih nekdanjega Meštrovičevega ateljeja v Mletački ulici so osnovali galerijo skulptur Ivana Meštroviča. V isti stavbi srečamo tudi atelje, v katerem je umetnik ustvarjal ta največji jugoslovanski kipar. Sedaj so razstavili štirideset umetnikovih eksponatov v marmorju, bronu in lesu. Eksponate na temo »Mati in otrok«, »Vidovdanska vstaja«, del znane skulpture mojstrova spomenika iz Bukarešte in druge. Kmalu bodo Meštrovičeve stanovanjske prostore preuredili v spominski muzej. Najnovejša dvojna številka (7./8.) osrednje hrvaške revije »Republika« je v celoti posvečena jubileju Miroslava Krleže. Za našega bravca bo najzanimivejši prispevek Bratka Krefta »Srečanje na Dunaju leta 1924.«, v katerem Kreft obuja svoje spomine, ko se je kot devetnajstletni bruc dunajske univerze prvič srečal s Krležo v neki kavarni. Posebne omembe je vreden napis Iva Frangeša »Beseda, obrnjena k zvezdam«, kjer ta zagrebški univerzitetni profesor analizira Krleževo literarno delo. Marin Franičevič v prispevku »Kajkavski planetarium Miroslava Krleže« razčlenjuje jubilantov kajkavski besedni zaklad. O Krleževih literarnih časopisih piše Miroslav Vaupotič, Bratoljub Klaič analizira leksične zapiske v tujih jezikih v najnovejšem Krleževem romanu »Zastave«, Slavko Batušič in Davor Šošić pa pišeta o Krleževih delih na zagrebških odrih. Prvi v povojnih časih, drugi pa v obdobju do okupacije. Na koncu bi rad še omenil študijo Vladka Pavletiča »Miroslav Krleža kot hrvaški pesnik med dvema vojnama«. Revija je kot vedno bogato ilustrirana in skrbno opremljena. VECER, Branimir Žganjer 25.9
Opomba
Mednarodni festival študentskih gledališč v Zagrebu; revija Republika
Oznaka arhivskega gradiva
1963-10-1401-1500_1668
Javi napako na oder@slogi.si.