Občutek za mero
Marina Golouh, Delo, 21. 11. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Občutek za mero
Ko berem, kako Andrej Inkret s poudarjeno celostnih človeških izhodišč izmerja Pogačnikov kratki film »Na stranskem tiru« in ga dviga visoko »nad kroki« kot »konflikt dveh modusov bivanja resnice sezoncev in resnice našega ambienta«, pri tem pa mi očita popolno kratkovidnost, neobčutljivost (nečloveškost bo bolje povedano), konformizem, nekvalificiranost, prazno deklarativnost, oh, pa neresnost se vprašujem, kako Andrej Inkret skuša prebirati in pisati.
Prisilil me je, »zavedeti se«, po drugi strani, kako mu bržčas ni bilo prav, da sem novemu slovenskemu kratkometražnemu filmu »Na stranskem tiru« sploh prva odprla pot v širšo javnost, mu priznala pravico bivanja, namen in smoter. Upal je, bržčas, da ga bom kot filmski ocenjevalec, uslužben pri »Delu«, zamolčala v svoji kratkovidni slepoti ali pa se srži problema (pod težo »kdovekakega pritiska ali odvisnosti«) nalašč izognila. Le tako je moč razumeti ihto, s kakršno razodeva Andrej Inkret bralcem »Dela« poslednjo, doslej, kot dokazuje, zamolčano, hote okleščeno, edinoveljavno resnico o filmu »Na stranskem tiru«.
Če se držim načela, da je naloga kritike, obdržati stvari v svojih mejah, spoznanja, da je, kar se ocenjuje s pretiranimi superlativi, navadno brez cene, če se, računajoč na mnoge spotike, prav nič deklarativno, lotevam slovenske filmske neustvarjalne klime in odnosa najbolj poklicanih družbenih činiteljev do novih stvaritev, ki je nadaljnjo ustvarjalnost nemalokrat krnil (med njimi so tudi filmski delavci in smo tudi filmski presojevalci) in to še zmerom počne (Inkretova reakcija je konkreten dokaz motne klime) — zakaj potem tako grmenje, s tolikimi »silakulturnimi« atributi? Andrej Inkret ima do svojega stališča o filmu »Na stranskem tiru« normalno državljansko pravico. Naj mu izmeri vrednost ter zmožnost družbenega funkcioniranja po svoji presoji, na svojem (resnem) nivoju. A naj pri tem (resno) dopušča drugim, da se v nasprotju z njegovim apokaliptičnim razodetjem, predimenzioniranim mnenjem o lastnih (in nekaterih tujih) sposobnostih ter apodiktičnim stališčem še naprej preprosto zavzemamo za normalno filmsko ustvarjalnost na Slovenskem.
Zato, ker me je prav Pogačnikov film (tak kot je, z namenom, ki sem ga pozdravila in ki je sprožil polemiko, ob kateri se mi prav nič enako ne stori kot Andreju Inkretu) navedel na ponovno razmišljanje o tej klimi (v tem smislu je tudi moj prvi članek, brez narekovajev, poimenovan Na stranskem tiru glede nanjo, ne glede na film), prav nič deklarativno, ampak speto s konkretnim primerom, se seveda v ničemer nisem odrekla lastnemu stališču do filma, čeravno zaradi téme ni bilo vrinjeno v prvi plan, čeprav je njegov polemični (kulturno-politični) namen prozoren, mi Andrej Inkret pač mora dovoliti, da pod skicami iz boja za sezonske zaslužke, pod pretresljivim soočenjem z življenjem, ki se pred našimi očmi izpolnjuje v vsej bornosti, pod perečim problemom prelivanja delovne sile, tragičnim problemom nezraščenosti miljejem, ekonomskim problemom razvitejših in nerazvitejših področij, posnetim skozi neki dovolj tipični zorni kot, pod močno kompleksnim problemom, ki mu ni moč odrejati enega glavnega ali dveh glavnih ali zgolj stranski tir pojmujem svoje stališče do filma, prerazumljeno v vsej svoji ekonomski resničnosti in človeški tragiki, v svoji nujnosti in posledičnosti, trenutnosti in dolgotrajnosti.
Naj mi Andrej Inkret tudi dovoli, da ne štejem filma za »film divjega kaosa, divjega, neustavljivega podiranja tradicije«, da zanj ne zmorem rabiti še drugih oznak, ki jim on sam izmerja silne horizonte. Pogačnikovemu filmu odmerjam prostor v mejah, ki mu, po mojem, gredo, zgolj v korist. In v dobro slovenski filmski ustvarjalnosti.
MARINA GOLOUH
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Osebe
- Andrej Inkret Jože Pogačnik
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-11-3101-3200_3130