Nova pisarija
Albert Papler, Pavliha, 25. 11. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Tavlilia 25. XI 64
NOVA
PISARIJA
Albert Papler, ljubitelj parodij, je objavil v našem listu že nekaj zasukanih pesmi.
Za dvajsetletnico smo ga prosili, naj nam pošlje kakšno krepko. In poslal nam je eno, ki bi morala biti nekoč objavljena.
Učenec:
»Da zdaj, ko o teatru kranjskem vse pisar,
izjave dre vsak daje med ljudi,
ko v strahu sem, da kdo me preslepari
z izjavo, se z ugledom ne potrudi
speljati moj razum do homatije,
resnico hočem le, se mi ne čudi!
Prijatelj, uči mene pisarije:
kako v zadevi tej se Kranjcem poje,
odkrij načelnosti mi lepotije!«
Pisar:
»Ak so na liniji res želje tvoje,
moj varni uk poslušaj in zastopi:
vsak trg želi že gledališče svoje,
ko mnenje tuuradno v našem tropi
je to, da Kranjčan stisko že premaga!
Na vlak, bicikel, avtobus naj stopi
pa naj z ljubljanskim odrom si pomaga!
Ko jim kulturna vožnja bo navada,
previdno k drugim odrom pristopili
načrtno bomo, češ, preveč je draga
umetnost tale v tolikšnem števili.
Iz Kopra v Trst jih bomo napotili,
iz Celja, Ptuja v Maribor nagnali,
nič več subvencij mastnih jim dajali.«
Učenec:
»Sem slišal, bral, da se srce vam kolje,
da se vam delavec v tovarni smili.
Storili boste to, da mu bo bolje?«
Pisar:
»ako je! Njemu zlahka v skrajni sili
kak vrtiljak, panoptikum zaleže,
ne bomo cirkusa mu mi branili.«
Učenec:
»Če prav spomin nazaj mi v prošlost seže,
sta Zois in Linhart mnogo se trudila,
da zboljšala bi nam »prepevne preže«.
Mar Linhartova slava bo minila,
ko v stari je Ljubljani — za pol Kranja! —
Slovencem se Talija oglasila?«
Pisar:
»Nikar ne tvezi takega čvekanja!
Za utile smo vsi. A dulce... Vzeti
sladkost izgub v zakup — okraj odganja!
A kje, če pri kulturi ne, začeti
je treba boj za umno varčevanje?!«
Učenec:
»Bog ti zaplati uk za modrovanje!
10Z medvedom, bobnom spredaj in trobento
teater krene naj na gostovanje,
s seboj naj vozi kotel za polento.
čeprav nivo in blesk predstav zaide,
da le nabaše si denarja brento!«
Pisar:
»O, zlati vek teatrom našim pride!«
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-11-3101-3200_3294