Da bi imeli kulturno občinstvo
Rado Rauber, Primorski dnevnik, 2. 2. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Da bi imeli kulturno občinstvo
Če nam je majhna udeležba na naših prireditvah neprijetna, ali smo veseli v vsakem primeru, ko je dvorana manjša ali večja napolnjena? Polna dvorana je že uspeh, vsaj zunanji. Nadaljnji uspeh je v tem, če je polna dvorana lahko s sporedom prireditve zadovoljna. Končno pa je uspeh prireditve tudi v tem, če izvajalci lahko rečejo, da so z občinstvom zadovoljni ali zelo zadovoljni. Lepo se sliši, če predavatelj reče da rad pride v kak kraj, ali če igralci izjavljajo: <Pred tem občinstvom je prijetno nastopati.>
Če pa kdaj ni mogoče izreči take pohvale na račun občinstva, tedaj tega navadno ni krivo vse občinstvo, temveč le del občinstva. Ta del občinstva potem nosi krivdo da ostali poslušalci in gledalci ne morejo s pazljivim zanimanjem slediti predavatelju ali pa se ne morejo predati uživanju gledališke ali glasbene umetnine. V takih primerih bi lahko postavili vprašanje, kaj bi raje sprejeli; večje število občinstva, od katerega je del nepazljiv in še ostale moti, ali pa manj občinstva, toda resnega pazljivega.
Bilo bi najbrž napačno odločiti se kar hitro za drugo alternativo. Pač pa je treba povedati nepazljivcem in motilcem, da predvsem njihovo obnašanje njim samim ni v čast. Dogodilo se je nekoč da so se dijaki zelo nespodobno obnašali pri dijaški dramski predstavi. Mislimo, da se ne motimo če menimo, da si danes nobeden od tistih dijakov ne želi, da bi ga šteli med nedostojneže. Ko je naš list ob tisti priložnosti napisal nekaj ostrih besed, je bilo marsikoga sram. Pred kratkim so se na nič preveč imeniten način <proslavili» mladi fantje v prosvetnem društvu «I. Cankar». S svojim nevzornim obnašanjem niso samo pokazali kaj malo spoštovanja do predavatelja in njegovega truda, temveč so motili tudi druge ljudi, ki so se presedali s stola na stol, da bi se jim čimbolj oddaljili ter tako laže sledili predavatelju. Prepričani smo, da so ti fantje o vsem tem že sami kaj razmišljali in da bodo na prihodnje prireditve prišli z resnejšimi nameni.
Ena glavnih nalog vsake prireditve, zlasti v prosvetnih društvih, je: vzgojiti občinstvo za še zahtevnejše prireditve. Ni mogoče, da bi bilo občinstvo z vsako prireditvijo enako zadovoljno. Toda manjše zadovoljstvo se pač po prireditvi lahko javno izrazi. Med samo prireditvijo izvajanje motiti pa ni nič kaj olikano.
V ne več oddaljeni bodočnosti bomo imeli v novem Kulturnem domu vsakovrstne prireditve in potrebovali bomo precej občinstva, da bodo lahko te prireditve vedno lepo obiskane: občinstva za koncerte, za opero, za dramo, za literarne večere. Seveda bodo vmes tudi zabavne prireditve, vendar pa želimo, da bi se občinstvo, ki bo danes prišlo na zabavno prireditev, jutri znalo vživeti tudi v resno dogajanje na odru. Še bolj kot od prosvetnih društev pa pričakujemo od šole, da nam ustvari kulturno občinstvo. Obširneje o tem pa bi pisali kdaj drugič.
Rado Rauber
- Osebe
- Rado Rauber
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-02-2101-2200_1976