Balet na TV Od Giselle do Silfid
Marija Vogelnkova, Delo, 14. 1. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Balet na TV
Od Giselle do Silfid
Serija TV baletnih oddaj je s SILFIDAMI, če prav sodim, zaključena; spodobi se pospremiti jo in ji v okviru možnosti posvetiti vsaj nekaj vrstic.
Najprej BALETNI KLAS ali plesnotehnična informativna igra. Treba je ugotoviti, da je ta del oddaje tedenski ritem serije ponesel, ga razvijal in v njem dosegel tako estetskodinamične kot prostorske zaključenosti. Oblikovan v skladu z ustvarjalnim principom in načinom koreografike MAJNE SEVNIKOVE, ki je bila organizatorka serijske oddaje, je posredoval poleg njenih osebnih kvalitet tudi spoznanje o rasti plesnotehničnega znanja in izvajalskih sposobnostih našega mladega baletnega ansambla. Napredek, ki zavezuje.
Če lahko na rob BALETNEGA KLASA kaj dopišem, bi bilo po eni strani prav pozdraviti pazljivost, ki je bila v zadnjih oddajah posvečena ponašanju strokovne francoščine v poimenovanju baletnih navad, po drugi strani pa obžalovati, da se TV snemalci niso v njegovem okviru lotili kakršnihkoli vizualno ritmičnih eksperimentov in iskanja specifičnih televizijskih oblikovalnih možnosti, ki bi z njimi baletno izvajanje spreminjali iz neke vrste predgovorov v zaokrožene televizijske plesnoestetske variacije.
Drugi del oddaje, namreč NA KONICAH PRSTOV ali zgodovinski pregled baletnega razvoja, je ostal skozi oddajo serije manj dograjen in precej fragmentaren; kar pa je seveda tudi razumljivo, ker gre za prvi poizkus take vrste pri nas in torej za neke vrste pionirski trud. Oddaja se v njem ni svobodno gibala in se je opredeljevala za izolirane izsečke iz posameznih vsekakor dosti karakterističnih baletnih del, ki predstavljajo izrazite primerke posameznih baletnih razvojnih stopenj, sprememb, obratov časa.
Videli smo drobce iz baletov GISELLE, COPPELIA, LABODJE JEZERO, SILFIDE; vmes pa še omnibusno koreografsko kompozicijo folklorno oblikovanih baletov.
Možnost predstavljanja tako izbranih baletnih del, da družijo v sebi po eni strani tradicijo baletnega razvoja in po drugi razlike posameznih baletnih razvojnih obdobij, je seveda dvojna. Lahko se poudarjajo razlike in nasprotja in s tem približa potek razvoja skozi čas in njegove spremembe; ali pa se zasledujejo podobnosti v baletnem izvajanju in s tem slika nespremenljivosti in neodvisnosti baleta od časa in razvoja.
Oddaja serije NA KONICAH PRSTOV se je odločala za to drugo stališče; s tem se nam je seveda razvoj baleta bolj ali manj odmikal.
In če bi iskali razloge za tako odločitev, bi jih najverjetneje našli največ v dejstvu, da je bila cela serija prepuščena oziroma naložena na ramena enemu samemu koreografu, ki je oblikoval vsa dela razen enega, namreč omnibusa folklornih plesov, ki tudi edini odstopa od splošnosti.
Skozi oddaje smo se srečevali predvsem z beograjskim baletnim parom DUŠKO TRNINIĆ in VIŠNJA DŽORDŽEVIĆ (Giselle, Silfide) in z našo plesalko LIDIJO SOTLARJEVO (Labodje jezero).
Kot koreografi pa so poleg MAJNE SEVNIKOVE, ki je vodila glavni tok oddaj, sodelovali še MURAŠEVA, JERAS in NEUBAUER v oblikovanju folklornega omnibusa.
Če povzamem: TV Serijska oddaja baleta je zaključena in je izpolnila prvi korak; treba ga je nadaljevati, dopolnjevati, znova na višji ravni začeti in izpeljati, da se ne izgubi.
MARIJA VOGELNIKOVA
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Ples
- Uprizoritve
- SILFIDE, 1957
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-01-5101-5200_5248