Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Gledališče, ki se imenuje "likvidacijska masa"

Janez Kajzer, TT, 17. 1. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
ZAČARANI KROG NERAZUMEVANJA Gledališče, ki se imenuje ,,likvidacijska masa" Konec prejšnjega stoletja so slovenski obrtniki v Ljubljani dobili Rokodelski dom, v njem pa lastno gledališče. To gledališče še vedno živi v spominu ljudi kot Obrtniško gledališče, pred leti pa se je preimenovalo v Malo gledališče. Malemu gledališču sedaj grozi, da bo izgubilo dvorano. Ne bomo peli slave Malemu gledališču, bržkone je, takšno kot je, niti ne zasluži. To je skupina, ki ne kaže posebnega umetniškega žara in je pod ravnijo slovenskega gledališkega amaterstva. Ne gre torej za Malo gledališče, ampak za njegovo dvorano. To je majhna, zelo akustična dvorana, skoraj sredi Ljubljane, pa vendar v njenem mirnejšem predelu. Njena intimnost zelo ustreza komornejšim prireditvam. Ljubljani zelo manjka takšnih prostorov in bi bila izguba te dvorane več kot žalostna. In vendar se zdi, da bodo v dvorano v kratkem postavili pisarniške mize in pisalne stroje. Še ena pisarna več! In vendar se Ljubljani pisarn ne manjka. To dvorano in ves nekdanji Rokodelski dom imenujejo sedaj z učenim nazivom »likvidacijska masa Agromela«. Nekoč so dvorano in dom zgradili z velikim žrtvovanjem in z velikimi prispevki obrtnikov za kulturne namene. Nima pomena raziskovati, kako se je stavba znašla v rokah Agromela. Bolj zanimivo je to, da je ta Agromel uspel svoje premoženje zapraviti in da bi občinska skupščina Ljubljana-Center lahko poplačala njegove dolgove, je prisiljena stavbo in tudi dvorano na Komenskega ulici prodati najboljšemu ponudniku. Stavba, ki ima poleg dvorane še sedemnajst sob, je naprodaj za 55 milijonov. Razumljivo je, da je ne bo kupila prosvetna organizacija, niti kaka kulturna skupina niti amatersko gledališče. Kupila jo bo lahko le gospodarska organizacija. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Center je zastavila vse sile, da bi rešila dvorano. Vsaj dvorano, če že ne cele stavbe. Odgovornim ljudem so razložili, kako hudo potrebna bi bila dvorana še posebej na območju krajevne skupnosti Kolodvor. V dvorani Malega gledališča bi lahko našel svoj prostor gledališki atelje, eksperimentalne skupine poklicnih igralcev in študentov, ki so morali doslej vedno samo gostovati, tu bi lahko našla svoj dom gledališka skupina Akademika, pa seveda amaterska skupina Malega gledališča. Nadalje bi bil lahko v stavbi družbeni center krajevne skupnosti Kolodvor, tu bi lahko nastopal in vadil učiteljski pevski zbor, Invalidski pevski zbor in še druge skupine, ki so brez prostorov ali pa se mučijo v premajhnih in zasilnih prostorih. Po vsej podrobni razlagi so dobili neuradni in neodgovorni odgovor odgovorne osebe: »Ne bodite vendar sentimentalni! Vsaka doba mora nekaj žrtvovati!« Naša doba mora torej žrtvovati dvorane. Celo dvorane, ki so nastale z žulji naših prednikov. In vendar je dvorana v Komenskega ulici kot nalašč za komorne prireditve, kakršnih Ljubljani manjka, kakršne bi oživele družabno življenje mesta. Tako pa so meščani vse bolj prisiljeni zapirati se med zidove svojih stanovanj in živeti sami zase. Občinska skupščina ima tudi svoje težave, predvsem pa premalo denarja. Če bi hotela dvorano Malega gledališča usposobiti za kulturne namene, bi spet potrebovali denar. Kolikor je znano, tega denarja ni in ga ne bo. Vse razlage in vse prošnje so bob ob steno. Dvorano je treba prodati. Slišati je, da je med najbolj resnimi kupci Komunalna banka. Dvorani se torej obeta pisarniška kariera. Še nekaj minut manjka do odločitve! Vredno je še enkrat premisliti, da se ne bomo jutri kesali. Človek pa se v svoji nevednosti zboji, da bodo jutri tudi Drama, Opera in Filharmonija lahko postale »likvidacijska masa« kakega propadlega podjetja. Človek nikoli ne ve. Ukinjati je še najlaže. JANEZ KAJZER
Opomba
Rokodelski dom Ljubljana; Malo gledališče Ljubljana;
Oznaka arhivskega gradiva
1966-01-5201-5300_5277
Javi napako na oder@slogi.si.