Dobro in slabo v prvih načrtih
Stanka Godnič, Delo, 6. 2. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Dobro in slabo v prvih načrtih
Ob pripravljanju predloga za novi zvezni zakon o filmu
Letos junija naj bi bil zveznemu izvršnemu svetu predložen predlog novega zakona o filmu. Izdelava predloga je zaupana posebni zvezni komisiji, ki jo sestavljajo člani odbora za prosvetno kulturna vprašanja ZIS, poslanci prosvetno kulturnega sveta, družbeno politični delavci, predstavniki uprave in razni strokovni sodelavci. Za oblikovanje novega zakonskega predloga se živo in aktivno zanimajo tudi filmski delavci, člani distribucijskih podjetij in kinematografski kader v vsem širokem razponu pričakovanj, sugestij in želja, ki naj jih tem tesno povežejo, pa vendar interesno v marsičem različnim kinematografskim panogam prinesejo nova zakonska določila.
Komisija se zaveda širine in zapletenosti svoje naloge. Zastavila si je delovno načelo čim bolj izčrpnega spoznavanja problematike vseh dejavnosti in bo zato, preden začne s konkretnim delom, priredila vrsto posvetovanj. Studiozna analiza sedanjega stanja v naši kinematografiji je tem bolj potrebna, ker je o njej sistematično zbranega le malo gradiva.
Konkretno: edino gradivo, s katerim so na svojem nedavnem posvetovanju razpolagali člani sveta za kinematografijo gospodarske zbornice SRS, je povzetek o stanju in problemih v kinematografiji ter predlogov za nadaljnji napredek proizvodnje, prometa in prikazovanja filmov. Izkazalo pa se je, da je povzetek, sestavljen lani novembra v Beogradu, predvsem že zastarel. Povzetek vzbuja tudi občutek, da je v njem več pozornosti namenjeno stališčem in željam proizvajalcev kot pa kinematografov in distribucij. Prinaša resda vrsto novih pozitivnih pobud, pa tudi vrsto takih, ki vzbujajo pomisleke in so vsekakor potrebne temeljitega kritičnega pretresa.
Takšen je v povzetku na primer predlog o ukinitvi sedanjega načina zbiranja sredstev za filmsko proizvodnjo s prispevki iz prometa domačih in uvoženih filmov; po njem naj bi se znova osnoval zvezni sklad za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov in v njem naj bi se zbirala večina sredstev, le manjši del sredstev bi se stekal v republiške sklade. Posebej nevarno je pri tem predlogu mnenje, da bi bil doseženi promet domačega filma tudi edino in najbolj objektivno merilo za višino dodeljenih sredstev iz sklada, ki naj pokrijejo razliko med proizvodno ceno in amortizacijo filma na domačem tržišču. Nič manj pomislekov ne vzbuja predlog, po katerem naj bi tudi koprodukcijski filmi bili udeleženi pri delitvi sredstev iz zveznega filmskega sklada prav tako kot domača filmska proizvodnja.
Slovenski kinematografski strokovnjaki na primer tudi dvomijo o učinkovitosti predlagane nove oblike za zaščito domačega filma, po kateri naj bi kinematografi ne predvajali več obveznega števila predstav domačih filmov, temveč bili neposredno stimulirani s sredstvi iz doseženega prometa posameznega domačega filma. Stvarne, resne razprave naj bi tudi ugotovile, ali je stališče povzetka do sedanjega načina filmskega uvoza in distribucije (očitajo mu monopolizem in se zavzemajo za uvozne in izvozne licence filmskih proizvajalcev) že dovolj prečiščeno in objektivno.
Da pa ne bi navajali zgolj pomislekov, se ustavimo vsaj pri nekaterih sugestijah povzetka, ki zaslužijo vse priznanje: na primer zavzemanje za zakonsko določeno obliko filmske predstave, katere obvezni del je tudi kratki film; pa zahteva po strokovni izobrazbi kadrov v filmski proizvodnji in v predvajanju filmov; načelo odgovornosti za pravilno obveščanje javnosti o vsakem filmu v tekočem programu, zavzemanje za uzakonitev svobodnih filmskih skupin in na področju gospodarskih določil zavzemanje za milejše obrestne mere, daljše kreditne roke, za davčne olajšave pri izvozu blaga in uslug, kakršnih so deležne druge gospodarsko-kulturne dejavnosti (npr. grafična industrija) itd.
Posamezna stališča slovenskih filmskih delavcev, proizvajalcev, distributerjev in kadrov v kinematografih ter njihove predloge bomo še posebej predstavili.
STANKA GODNIČ
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Osebe
- Stanka Godnič
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-02-5301-5400_5391