Pred premiero dveh mikavnih komedij v SLG Celje
Herbert Savodnik, Celjski tednik, 18. 2. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
PRED PREMIERO DVEH MIKAVNIH KOMEDIJ V SLG CELJE
PREVEČ ZA EN DAN
SREDI VRVEŽA MED ZAKLJUČNIMI VAJAMI 18.2
Hotel sem se pogovoriti samo z režiserjem Jožetom Galetom, ki režira komediji angleškega dramatika Petra Shaefferja ZASEBNO UHO IN JAVNO OKO, a k vaji sta prišla še televizijski snemalec Peter Božič in stalni gledališki fotograf Viktor Berk. Kdo bo prej na vrsti? In redno delo ne sme trpeti!
INTERVJU V 4 PRIZORIH
1. prizor: Režiserja Jožeta Galeta zmotim v gledališkem bifeju, kjer se teša s čajem, preden začne z večerno vajo. Ko zagleda fotografski aparat, me zamenja z Berkom, a kmalu sva si na jasnem in razgovor se začne.
V Celje sem prišel prav rad, ker sem ravno utegnil. Zdaj imam počitnice in človek, ki rad dela, izkoristi vsako priložnost.
Režiser Gale poučuje na AGRFTV filmsko režijo in je izkoristil svoje semestralne počitnice za ponovitev svoje ljubljanske režije v Celju.
Ne, ljubljanskega koncepta nisem spreminjal, le nekoliko sem prilagodil posameznosti odtenkom in značilnostim celjskih igralcev. Razloček je tudi v tem, da so bili v Ljubljani isti igralci zasedeni v obeh komedijah, medtem ko v Celju zasedajo vsako osebo drug igralec oziroma igralka.
DEVETNAJST JE URA. VSI NA ODER. Inspicient poziva odločno, v vseh zvočnikih za odrom čujemo njegov glas. Tudi režiser vstane in odide.
2. prizor: Na odru preskušajo interfon. Režiser svetuje, kako naj zadevo rešijo. Medtem ko električarji in odrski delavci urejajo napravo, nadaljujeva razgovor.
Četudi je moje glavno področje filmska režija, štejem kljub temu med svoje večje uspehe nekatere odrske režije. Med njimi so vsekakor Za zaprtimi vrati (Sartre), Dobri človek iz Sečuana (Brecht), Pokopljite mrtve (Irwin Shaw), Martin Kačur (Cankar), Poštni urad (Tagore) in Življenje ni resno (Salacrou). Med filmskimi stvaritvami pa še vedno štejem za najvišji dosežek režijo Tujda zemlja (Bosna film), četudi sem posnel skupaj pet celovečernih filmov in vrsto kratkih ter dokumentarnih.
PRIPRAVITE SE ZA NASTOP. VSI DRUGI Z ODRA. Spet naju prežene inspicient in preseliva se v prvo vrsto parterja.
3. prizor: Preden se dvigne zavesa, še eno vprašanje: Kam gre naš film?
Kljub večletni tradiciji in številnim poskusom še ni našel prave poti. Nočem sicer raziskovati razlogov, niti dajati receptov. Toda tistega, kar bi morali, še nismo dosegli...
Pa najljubši filmski režiser? Čisto brez oklevanja - Bergman...
Zavesa se dvigne in tiho — kolikor pač moremo zadrževati smeh — gledamo prvo komedijo. ODMOR (izkoristil sem ga za razgovor z igralko Mijo Mencejevo!).
4. prizor: Televizijsko snemanje je zaključeno. Na vrsti je še nekaj posnetkov, ki jih bo opravil fotograf Berk. Spet ujamem režiserja. Čemu ste posvetili največ pozornosti v režiji obeh komedij?
Danes je prava »žlahtna« komedija zelo redka, posebej še na Angleškem, zato smo toliko bolj veseli, ko lahko vidimo izjemo v pravilu, ki sta jo dovolili naši komediji. Kakor vedno, mi tudi v tej režiji ni šlo enostavno za to, da bi posredoval piščeve misli, temveč je moj bistveni trud v tem, da oblikujem igralca...
Po preskusu v Ljubljani, lahko zdaj že skoraj z gotovostjo napoveste uspeh v Celju, četudi je morda naša publika nekoliko drugačna od ljubljanske?
Publika je res vedno in povsod zelo različna. Toda komediji si je ogledalo že toliko raznovrstnih obiskovalcev, ki so v bistvu vsi zelo ustrezno reagirali in zato se ne bojim, da bi bilo v Celju kaj dosti drugače.
In vaši prihodnji načrti? (To bi bil lahko tudi zadnji prizor!)
Nekaj bom zelo verjetno prevzel v Mestnem gledališču, sicer pa se zelo veselim filma, ki ga pripravljava z Matejem Borom po njegovi Baladi o kurirju.
UKRADEN ODMOR
Izkoristil sem priložnost in zmotil igralko Mijo Mencejevo v njeni garderobi. Začel sem z vprašanjem, ki ga ženskam običajno ne zastavljamo: starost? Tega ne skrivam: 32, je odgovorila, potem pa dodala: Sicer pa po razpoloženju! ROJSTNI KRAJ: Bijela v Boki Kotorski. NAJLJUBŠI DEKLISKI SPOMINI: Ljubljana, kjer imam dom, prijatelje in kjer sem študirala.
Kako ste prišli h gledališču?
Pravzaprav bolj po naključju. Končala sem ekonomsko šolo in četudi sem morala v srednji šoli vedno brati pred razredom razne tekste, me gledališče sploh ni zanimalo. Potem so me zvabili k Obrtnemu gledališču. Čisto nekaj malega bo, mi je zatrjeval prijatelj. In res. Nekaj sem morala nesti na oder, tam pa sem zagledala psa (teh sem se vedno zelo bala!), spustila vse na tla in zbežala. Toda s tem je bila zame usoda zapečatena. Nadaljevala sem na akademiji in zdaj sem tu...
Ste imeli zaradi živali še kakšno drugo smolo v življenju? Da, nekoč sem zaradi mačk zgubila stanovanje (Toda to je druga zgodba).
Katere svoje vloge štejete med največje uspehe? Izmena v Smoletovi Antigoni. To je bil moj prvi in še vedno največji uspeh. Bilo je sicer mnogo velikih in lepih vlog a vse bi danes rada še enkrat igrala. Z leti človek dozoreva... Pa tudi Campbellova v Dragem lažnivcu (Shaw) mi je ostala v lepem spominu. In kakšen spodrsljaj? Rajši se ne spominjam, toda to je bila Selimena v Moliéru.
Ste razen odra poskusili še kaj drugega? Doslej še ne, četudi si že dobrih deset let želim, da bi kdaj stala pred filmsko kamero. Kakšno vlogo si najbolj želite? Rada bi sodobno psihološko temo, kjer bi lahko izrazila vsa tista notranja nasprotja, s katerimi se dandanašnji bojujemo.
Kaj obožujete sicer? Glasbo. Klasično... toda ne vso... predvsem Beethovna. Pa tudi popevke so mi všeč. Rada bi pela in rada bi imela veliko igrač, ker sem jih kot otrok tako pogrešala...
Herbert Savodnik
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče
- Producenti
- SLG Celje
- Uprizoritve
- DRAGI LAŽNIVEC, Stojan, 1964 ZASEBNO UHO, Gale, 1966
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-02-5401-5500_5477