Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Krst pri Savici

Janko Kos, Delo, 25. 2. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
krst pri savici RI 21.00-21.40 Pesnitev oziroma povest v verzih, kot je Prešeren imenoval Krst pri Savici, je prvič izšla leta 1836. Nastala je sredi tridesetih let, ko je pesnikovo zrelo obdobje stopalo v zenit. Če bi hoteli biti prav zares natančni, bi morali celo reči, da je prav v tem času doseglo vrh in se po obsegu pa tudi intenzivnosti že obračalo h koncu. Zato ni dvoma, da je Krst pri Savici nekakšna kulminacijska točka na tej razvojni poti. Že na zunaj mu je treba priznati, da je Prešeren v njej uresničil svojo najobsežnejšo zamisel, saj gre za najboljši tekst, kar jih je napisal ne le v tridesetih letih, ampak v vsem svojem pesniškem razvoju. Toda njegov pomen se še bolj razkrije, če pomislimo na notranji ustroj motivike in idej, vključenih v njegov obseg. Skoraj vse Prešernove pesmi tridesetih let lahko bolj ali manj razločno razdelimo v območja življenjsko nazorske, erotične ali pa nacionalno socialne oziroma kulturne izpovedi. Ob Krstu pri Savici pa je že na prvi pogled očitno, da pesnitve ne gre preprosto omejevati na to ali ono vrsto izpovedi. V njenem začetku se z izjemno jasnostjo oglasi problem narodne skupnosti in idej, ki jo gibljejo, vendar pesnitev v celoti nikakor ni posvečena samo tem problemom. V Krstu se s prav takšno ali pa še večjo močjo razmahne problematika erotičnega doživljanja. Vendar bi spet precej pretiravali, ko bi pesnitvi zaradi tega dajali mesto predvsem v območju erotične izpovedi. Priznati je namreč treba, da se skozi ves Krst bolj ali manj izrazito oglaša izpoved življenjskega nazora. Ta se najtesneje naslanja na erotično in narodno socialno. S tem pa je že povedano, da je Krst pri Savici najočitnejša, dokončna in pravzaprav edina sinteza vseh treh komponent Prešernovega pesniškega sveta tridesetih let. V pesnitvi je združil tri konce pesniškega snovanja, ki so se mu skozi trideseta leta držali večinoma vsaksebi in se le tu in tam srečali v posameznih tekstih ali celo samo v delih teh tekstov. In v tem dejstvu je prejkone treba videti podlago za pomen Krsta pri Savici. Že na zunaj se nam pesnitev seveda kaže razločno razmejena na dva samostojna dela. Prvi nosi naslov Uvod, s tem je Prešeren sam zgovorno nakazal njegov pomen za celoto. Drugega je imenoval kar se da kratko Krst, s čem je seveda povedano, da je ta del pravo jedro pesnitve. Tako naznačena razdelitev pa ima svojo globljo utemeljenost tudi v vsebini obeh delov. Da je Uvod skoraj izključno posvečen narodnosocialni in politični temi, je več kot očitno. Res se že v njem pojavi Črtomir, vendar še ne kot individualna oseba, ampak samo kot neobhodni nosivec ideje o domovini, njeni skupnosti, svobodi in samovladi. Junak pesnitve se v Uvodu še ne pojavi kot resničen posameznik, temveč kot posameznik nasploh, ki je bolj pojem in ime kot pa konkreten lik. Z drugimi besedami Črtomir je v Uvodu šele posameznik, kolikor se ta kaže v svojem odnosu do skupnosti. Dele 25.2. Janko Kos

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1966-02-5401-5500_5526
Javi napako na oder@slogi.si.