Ne spravljajmo kulture na beraško palico!
Dolenjski list, 3. 3. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Ne spravljajmo kulture na beraško palico!
VEDETI MORAMO IN ODLOČNO POVEDATI
24. februarja je predsednik republiškega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Branko Babič na osmi redni seji predsedstva sporočil, da bo plenum Zveze v začetku marca, torej pred kongresom SZDL, in sicer zato, da bi razpravljanje o kulturno-prosvetni problematiki lahko vključili v Socialistično zvezo in delo VI. kongresa SZDL Slovenije. Ta čas položaj kulturno-prosvetnih organizacij v Sloveniji ni preveč rožnat. Prišlo je do procesa, v katerem kulturna prosvetna dejavnost odmira, organizacij pa je čedalje manj. Vse to je razvidno tudi iz statističnih podatkov, po katerih se pri nas iz leta v leto zmanjšuje število organizacij in obiskovalcev kulturnih prireditev.
Upadanje kulturno prosvetne dejavnosti je očitno zlasti na podeželju. Dolenjska tu ni izjema. Vzrokov je več. Upadanje kulturno prosvetne dejavnosti je nedvomno objektivna posledica družbenega procesa, nanj pa vplivajo tudi razni idejni momenti, pogojeni s subjektivno slabostjo. Velika območja brez ljudi, vdanih kulturnemu delu, selitev v mesta se stopnjuje, kulturno prosvetna dejavnost pa hira.
Seveda ne gre valiti krivde samo na objektivne in subjektivne vzroke, katerim so bile kulturno prosvetne organizacije neposredno podvržene. Deloma so za mrtvilo in upadanje tako potrebne dejavnosti krive druge organizacije, ki so premalo pomagale kulturno prosvetnim. Predsednik republiške Zveze Branko Babič je menil, da svoje dolžnosti do teh niso zlasti izpolnile organizacije Socialistične zveze. Verjetno najtehtnejši razlog za upadanje kulturne dejavnosti je v gospodarski reformi, ki je organizacije (zlasti na terenu) finančno prizadela. Denarni položaj je hudo težak, saj so občine ob zmanjševanju proračunskih sredstev v več primerih povsem brisale iz spiska dotirancev kulturno prosvetne organizacije. Veliko občinskih svetov v Sloveniji je tako brez sredstev, v nekaterih med dolenjskimi trebjanska in novomeška so sredstva znatno zmanjšali.
Predsednik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Novem mestu, tovariš Ernest Jazbec, je med drugim navedel, da velja v novomeški občini prav lansko leto za prelomnico v upadanju kulturno prosvetne dejavnosti in zmanjševanju števila ustreznih organizacij. Da bi krila svoje potrebe in potrebe podeželskih društev in prosvetnih organizacij, je občinska Zveza KPO lani zahtevala 7,000.000 dinarjev; ko je občinska skupščina sprejemala proračun, pa je bilo za Zvezo KPO odobrenih le 2,000.000 dinarjev. Dejansko je bilo porabljenih 1,700.000 dinarjev, ker so ob spremembi občinskega proračuna v letu 1965 odvzeli že od tako borne vsote še 300.000 dinarjev. »Tudi obeti za 1966 niso rožnati,« je omenil predsednik Jazbec in pripomnil, da občinska Zveza KPO letos nima pričakovati kaj več kot je dobila lani. Občinska skupščina se je odločila, da sredstva nakazuje letos samo na račun sveta Zveze KPO. To je vsekakor boljši način, kot je bil v veljavi do zdaj, ko je vsaka kulturno prosvetna organizacija po vidnih in nevidnih kanalih dobivala sredstva. Zvezi bo omogočeno pravičneje nadaljnje razdeljevanje sredstev in bo pri tem, kot je poudaril Ernest Jazbec, upoštevala predvsem delavnost oziroma delo te ali one organizacije. Na podlagi lanskega dela pričakujejo, da bodo letos deležna sredstev predvsem novomeška društva in skupine, pa šentjernejsko in straško društvo, medtem ko od drugih društev oziroma organizacij v večjih in manjših centrih občine najbrž ni veliko pričakovati. Pri tem se bo morala občinska Zveza KPO vpreči predvsem bolj kot usmerjevalec kulturne politike kot pa organizator prireditev.
Če povzamemo sklepe redne seje predsedstva republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij, lahko razne zahteve strnemo v eno osnovno: da je treba jasno določiti kulturno politiko. Le tedaj bodo iz kulturno prosvetnega življenja pri nas izginile tudi razne anomalije. Da bi do tega kdaj res prišlo, pa bo treba v samem delu organizacij marsikaj spremeniti in prilagoditi razmeram, ki jih prinaša vedno novi čas.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-03-5501-5600_5576