Naš pre TVornik
Olga Ratej, Delo, 17. 3. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Naš pre TVornik
Radivoje Lola Djukić je sklenil, da ne bo več samo najslavnejši humoristično-satirični avtor na televiziji, ampak se bo prekvalificiral v pravega »resnega« dramatika. Sklenil je, da se bo naveličal improvizacij in bo »slednjič napravil nekaj, kar ima za svoj, če že ne življenjski, pa vsaj resni podvig«. Pisal bo prave drame, ampak ne tako kot drugi resni dramatiki, eni za solze, drugi za smeh, Djukić bo z enim zamahom pokazal, da zmore združiti vse zvrsti, od »situacijske komedije do tragedije in monodrame«. Izjema je samo antidrama, zakaj za antidramo Djukiću ni, Ionesco da »mlati zgolj prazno slamo«. Odločil se je torej za rotacijo »po pitanju drame«, v desetih dneh deset dram: Črni sneg.
Prvi dan je Djukić ustvaril dramo. »Dramo kot dramo« z naslovom Nezametene sledi. Avtobus z dvajsetimi potniki zaide v metež na planini, dva tisoč metrov visoki. Potniki se zatečejo v zapuščen grad. Tu bodo v desetih dneh stiske in stradanja, odrezani od sveta, »formirali družbo«. Iztočnico dasta dva, ki nista iz avtobusa: morilec in miličnik. Morilec »vrne svoj dolg«, ko reši miličnika iz zameta. Potniki pa se mu maščujejo, ker so bili strahopetci morilec mora z lisicami na rokah v arest (ta je pri roki, na desno).
--
Zakaj je morilec moril? žalostna povest je jedro drame: bil je ekonomist v lesnem kombinatu in ko se je vrnil iz inozemstva, so mu naprtili krivdo za slab investicijski plan podjetja. Ta plan pa je v resnici naredil direktor, zvalil je krivdo na ekonomista in preprečil tudi njegovo obrambo. Vsi so se potem nesrečnega ekonomista izogibali, celo dekleta, in njegova ljuba mati je tako trpela, da se je kratkomalo odselila. Čast je čast. Toda sin jo tako ljubi, da se gre k njej poslovit, potem ko je direktorja ubil, in sicer ga je s kristalnim pepelnikom po glavi. Zbežal je. Zdaj je tu. In tu je tudi miličnik, ki se na vrhuncu drame zjoka. Morilec miličniku: »Če vas v snegu ne bi našel, bi ostal tam.« Katarza. In tu je še nekdanja žena umorjenega direktorja: »Bil mi je slab mož. Pred petimi leti me je zapustil. Vendar je otrokoma oče, četudi je slab.« Toda njej je namenjena še posebna monodrama. V eni prihodnjih oddaj, zato odide na levo.
Drugi dan je Djukić ustvaril satirično komedijo: Noetova krsta. V njej se družba torej že formira. Izvoli si samoupravne organe, pride do prvih častnih konfliktov v funkcionarskem delu družbe in do prvih nečastnih pojavov egoizma v obrtniškem delu. Čkalja in Djokica hočeta špekulirati z živili, pa gresta v arest, za opomin »More, šalio sam se.«
Tretji dan je Djukić ustvaril thriller: Zlata juha. Družba se že kar prijetno počuti, servirajo se sendviči na prtičkih, peč greje kot centralna... kar vam stari knjigovodja najde zaklad, skrinjo dukatov! Strašno se zboji zanj, ubogi mali knjigovodja, čeprav drugim za zlato še mar ni in uprizorijo grozljivko Strah na sokolskem gradu. Tudi knjigovodja uprizori igrico svoj lastni uboj, vendar ga vest ne pusti na cedilu. »Zlato ni vredno toliko kot čast,« in dukati gredo v arest na varno. Ni kaj reči, Djukić si varnost precej enostavno zamišlja.
Tako doslej. Potemtakem: dvajset dobrih ljudi v napornih preizkušnjah časti. Vsakokrat dvajset pikrih čez notranjo politiko, posebej za publiko. V avtorjevih rutiniranih rokah dvajset preizkušenih in simpatičnih igralcev dvajset niti za prejo, ki bo, tako slutimo, na koncu spet družno vpletena v djukićevski jopič.
P. S. In zdaj se domenimo še za demokratično svoboščino: preden bo prispel tovornjak protestov, naj se ve, da vas nihče ne sili kimati z menoj. Kimajmo vsak po svoje. Djukić, kolikor je znano, se spričo slabih ocen ne kani odreči svoji univerzalnosti. Torej smo lahko mirni.
OLGA RATEJ
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Dramatika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-03-5601-5700_5665