Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Nagrade so oddane, časti in priznanja

Marija Vogelnkova, Naši razgledi, 26. 3. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Nagrade so oddane, časti in priznanja Nekoč v preteklem letu, v njegovi drugi popočitniški polovici, če me spomin ne vara, je plesalka TATJANA REMŠKARJEVA zaplesala po našem malem ekranu svojo nepozabno in pretresljivo NINO. Enkrat samkrat in samo za naš slovenski TV krog Ekranizacija NINE ni popolna; obstala je sredi procesa in zanihala med kvaliteto umetnine, dokumentarnostjo in posameznimi utrudljivimi ponavljanji. Zelo veliko in dobro delo plesu in TV bi opravil zavzet režiser, ki bi se še enkrat lotil posnetega materiala in z izčiščenim TV konceptom in distanco od nastajanja ponovno izoblikoval skrajšano in intenzivnejšo verzijo; s tem pa baletno filmsko delo trajnejše vrednosti. Ne samo dokumentarno. Toda stvaritev plesalke TATJANE REMŠKARJEVE, ekranizirana NINA, je od tega neodvisna in močnejša od njene odrske variante. Je plesno delo, ki v sebi kot tolmun zbira in koncentrira vsa dolga leta ustvarjanja in dela in naporov plesalke, predanosti in izdajanja sil in vere in umetniške izpovedi v loku od naslonitve na tradicijo do eksplozije v ekspresivni krik izpovedovalca. Sredi vse prej kot idealnih delovnih razmer in vse prej kot s principi, ki jih naša družba proklamira in verjame vanje, uskladenih organizacijskih odnosov. Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so oddane, slovesno in s častmi in sprejemi in prebranimi, natisnionimi in skozi eter razglašenimi zaslugami; z diplomami in kuvertami z denarjem. Skratka scela. Plesalke TATJANE REMŠKARJEVE ni bilo lani med nagrajenci; tudi letos je ni. Kajti med člani Prešernovega sklada, ki odločajo o časti in vrednosti umetniških del enega ali več let, ni nikogar, ki bi zastopal svobodno in samostojno umetniško plesno panogo. Verjamem, da med njimi ni nikogar, ki bi bil takrat pred dobrega pol leta sedel pred malim ekranom in se pogovarjal s plesalko NINO... In sploh. Spoštujmo tradicijo. Mogoče bi bilo prav, zapisati jo v območje Varstva naših kulturnih spomenikov. To iz preteklosti prevzeto varuštvo in skrbstvo nad plesom, ki nam ga je predal baročni absolutizem in obvarovala meščanska doba. Podrejenost plesa na celi črti. Začnemo s šolo, kajti Janezka je treba zgodaj privajati k pokorščini... Plesalka TATJANA REMŠKARJEVA je ostala brez nagrad in zahval za delo in umetniško izpolnjevanje poslanstva. Naj ji zdajle na tem mestu sporočamo svojo hvaležnost... Mislim, da ni potrebno. Upam, da ve zanjo brez novih besed. Pač pa prosimo našo TV, da letos vključi v svoj program serijo oddaj, ki bi jih mogoče imenovali POTOVANJE SKOZI UMETNOST PLESALKE TATJANE REMŠKARJEVE; lahko najdemo tudi bolj poetično poimenovanje, saj plesalka ga zasluži. Prosimo našo TV, da nam dovoli, da ga najdemo. MARIJA VOGELNIKOVA

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1966-03-5601-5700_5728
Javi napako na oder@slogi.si.