Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Nameni in zneski

Delo, 26. 3. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Nameni in zneski Sporočilo sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti Delo 261 Upravni odbor sklada SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti je pred časom povabil na posvet nosilce različnih kulturnih aktivnosti v naši republiki, ki so se s svojimi prošnjami obrnili na sklad za finančna sredstva. Namen posvetovanja je bil, da bi se vsi prisotni preko njih pa vsa slovenska kulturna javnost seznanili s programom, kakršnega si je začrtal upravni odbor v letošnjem letu, in s problemi, možnostmi in predlogi za financiranje različnih kulturnih akcij iz sredstev sklada. S tem je hotel upravni odbor dati možnost, da neposredno zainteresirani nosilci posameznih kulturnih akcij demokratično vplivajo na politiko sklada; povedo naj svoje mnenje o programu sklada in o predlogu za razdelitev sredstev in se seznanijo z možnostmi, ki jih ustvarja upravni odbor, ko posebej podpira nekatere kulturne dejavnosti v naši republiki (različna gostovanja itd.). Pri začrtovanju letošnjega programa sklada se je moral upravni odbor, razumljivo, omejiti na tisto vlogo, ki mu jo opredeljujeta zakon in statut sklada. Gre za podpiranje le pomembnih kulturnih, znanstvenih in umetniških manifestacij doma in v tujini; v nobenem primeru pa ne more biti sklad tisti, ki izravnava vse primanjkljaje na kulturnem področju v Sloveniji. Sredstva sklada so predvsem spodbuda za nove, kvalitetno pomembne kulturne akcije, ki jih brez sredstev sklada sploh ne bi bilo mogoče izvesti. Zato sklad ne more podpirati tistih akcij ali manifestacij, ki sodijo v redno dejavnost posameznih kulturnih ustanov, prav tako tudi ne tistih, ki sodijo med investicije. Ravno zaradi tega, ker imajo posamezne kulturne ustanove redno premalo sredstev za osnovno dejavnost in ker je investiranje (zlasti v spomeniškem varstvu) v republiki sploh nerešeno, se je znašel upravni odbor v težavah. Povečan pritisk na sredstva sklada lahko namreč tudi deformira začrtano politiko sklada. Zgornja trditev se zrcali v tem, da je sklad lani z 72 milijoni financiral spomeniško varstvene akcije in namenil znatna sredstva za dejavnosti, ki bi se ob normalnejšem financiranju kulturnih aktivnosti morale pokrivati iz drugih virov. Položaj sklada v letu 1966 ni ugoden. Ob 1.072,054.000 dinarjih zaprošenih sredstev na sklad a prenese obveznosti iz 1965. leta v višini 56,695.500 milijonov v letošnjem letu na voljo 243,304.500 milijonov. Strokovne komisije, ki so temeljito ocenile vse prispele vloge, so izdelale predlog za razdelitev sredstev. Po tem predlogu bi naj dobile kulturne akcije v SR Sloveniji 193 milijonov din (gostovanja, množične kulturno-prosvetne manifestacije, pomembne kulturne akcije zavodov, društev in spomeniško varstvene akcije), mednarodna in medrepubliška kulturna izmenjava pa 91 milijonov dinarjev. Razprava na posvetovanju je pokazala, da so se prisotni strinjali s politiko in programom sklada, da so označili tudi kot vzpodbudno takšno obliko izmenjave mnenj, kakršno je posvetovanje s porabniki skladovih sredstev. V nekaterih ozirih pa je razprava prerasla vprašanja, ki jih je nakazalo gradivo, in je osvetlila nekatera načelnejša vprašanja, ki odločujoče vplivajo na položaj kulturnih dejavnosti v naši republiki. Predvsem so številni udeleženci razprave poudarili, da se je položaj kulturnih dejavnosti po uveljavitvi ukrepov gospodarske reforme poslabšal. In to predvsem zaradi cen kulturnih storitev, ki so se v zadnjem letu močno povečale, in zaradi proračunskih dohodkov, ki v glavnem financirajo kulturne dejavnosti in ki so ostali skoraj na isti ravni ali pa so se celo zmanjšali. Le v redkih primerih se je posrečilo pritegniti k financiranju kulturnih dejavnosti tudi druge, npr. gospodarske organizacije. V takem položaju so sredstva republiškega sklada toliko bolj pomembna, ker mobilizirajo sredstva občinskih skupščin in drugih in s tem omogočajo vrsto kulturnih aktivnosti. Zaradi takšne mobilizacijske vloge je nujno, da se ta sredstva iz leta v leto večajo, ne pa da upadajo, čemur smo priča v zadnjih dveh letih. Nerešeno vprašanje financiranja npr. spomeniškega varstva ta problem še bolj zaostruje. Iz nastalega položaja je nujno treba najti ustrezno rešitev, ki bo zagotavljala enakomernejše večanje kakor tudi rednejši dotok skladovih sredstev. Razprava je posebej opozorila na položaj ob naših mejah, kjer nastajajo zaradi intenzivnega maloobmejnega prometa in zaradi migracijskih gibanj čisto novi odnosi. Republika bi naj s svojimi sredstvi v večji meri podpirala kulturne aktivnosti v teh območjih. Odnos med sredstvi, ki so namenjena kulturnim aktivnostim v naši republiki, in med onimi, ki jih namenja sklad medrepubliški in mednarodni kulturni izmenjavi, se je zdel nekaterim nesorazmeren. Vendar je pri tem upravni odbor upošteval nekatere posebnosti naše nacionalne kulture, lego naše republike in od tod izvirajoče potrebe po kulturnem sodelovanju z obmejnimi območji v sosednjih državah ter potrebo po afirmaciji v širšem evropskem kulturnem prostoru, ki terjajo v ta namen znatna sredstva. Ponovno je bila na posvetovanju izoblikovana zahteva po programu nacionalne kulturne politike in poudarjeno, naj bo sklad sestavni del tega programa. V razmerju med skladom in potrošniki skladovih sredstev so se doslej že uveljavili odnosi, ki omogočajo, da lahko upravni odbor tekoče spremlja potrošnjo sredstev. Vendar pa je bilo opaziti nekatere sicer redkejše slabosti: nenamenska uporaba dodeljenih sredstev, netočno obračunavanje, slabo poročanje itd. Po posvetovanju je upravni odbor sklada dokončno sklepal o razdelitvi sredstev. Stanje (skupaj s prenesenimi obveznostmi) je naslednje: I. Gledališka, glasbena, likovna in druga gostovanja 44,670.000.- II. Množične kulturnoprosvetne akcije 7,100.000.- III. Posebne edicije 39,500.000.- IV. Akcije zavodov, ustanov in ostalih kulturnih institucij 46,506.000.- V. Spomeniško varstvo 61,900.000.- VI. Medrepubliške akcije 13,724.320.- VII. Akcije kulturne izmenjave s tujino 82,085.500.- SKUPAJ 295,485.820.-

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1966-03-5601-5700_5741-5742
Javi napako na oder@slogi.si.