Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Tam, kjer odpove vsaka logika

S. G., Delavska enotnost, 31. 3. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Tam, kjer odpove vsaka logika Med stališči, ki jih je oblikovala pretekli teden razširjena seja predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ko so obravnavali materialni položaj kulturnih dejavnosti, smo slišali tudi tole: Smo neposredno pred izdelavo srednjeročnih načrtov družbenega razvoja. Sindikati naj bi se vključili v razpravo, na osnovi katere se bo treba odločiti tudi za bodočo mrežo kulturnih institucij. Kajti za dejavnost tistih institucij, za katere se bomo odločili, ker smo prepričani, da brez njih ne moremo biti, bomo morali v prihodnje zagotavljati tudi stabilnejša finančna sredstva. Sredstva, ki bodo omogočala nadaljnjo rast kulturnih dejavnosti, delavcem v teh institucijah pa enakopraven družbeni in materialni položaj, a to ob taki materialni osnovi, ki bo omogočala kreativno samoupravljanje v njihovih kolektivih in nagrajevanje po resničnih uspehih dela. Kako zelo je vse to potrebno, razberemo tudi iz gradiva, ki ga je zbral organizator tega sestanka. Med podatki o povprečnih mesečnih osebnih dohodkih v letu 1964 in 1965 so tudi taki: Medtem ko je bil najnižji osebni dohodek igralca v ljubljanski Drami 80.000 starih dinarjev v preteklem letu, najvišji pa 200.000 din, in je povprečni osebni dohodek igralca v mariborski Drami bil v istem času 82.000 starih dinarjev, pa je povprečni osebni dohodek igralca v SLG Celje komaj 64.000 din. Najvišji osebni dohodek igralca v Celju v tem času je bil 80.000 din, torej prav toliko kot najnižji zaslužek začetnika v ljubljanski Drami. Ali je res z uspehi pri delu mogoče upravičevati tolikšno razliko? Ali pa je ta le posledica proračunske logike? Sicer pa so osebni dohodki igralcev v celjskem gledališču tako sramotno nizki, da ob njih res odpove vsakršna logika. Zato se nisem čudila udeležencu omenjene seje, celjskemu igralcu tov. Krošlju, ki je dejal, da je osnutek pravilnika o delitvi osebnega dohodka, v katerega je sam vložil že pred dvema letoma precej truda, zavrgel in raztrgal, saj je bila masa sredstev, ki so jo lahko oddvojili za osebne dohodke, če so hoteli igrati in ne stati križem rok, v čistem nasprotju z načelnim družbenim vrednotenjem njihovega dela. »Če danes naš najbolje plačani igralec zasluži na uro komaj 461 starih dinarjev, snažilki na svojem domu pa mora odriniti za uro njenega dela 500 din, komentar o družbenem vrednotenju našega dela v praktičnem življenju res ni potreben!« Mar kdo pričakuje še kakšen komentar? S. G.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.