Umberto Borso kot Mario Cavaradossi
Dragan Lisac, Ljubljanski dnevnik, 1. 4. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
VANDA GERLOVIČ IN
UMBERTO BORSO V »TOSCI« NA ODRU REŠKE OPERE.
V NEDELJO, 3. APRILA V LJUBLJANSKI OPERI
UMBERTO BORSO
KOT MARIO CAVARADOSSI
Znani italijanski operni umetnik Umberto Borsò se je doslej že predstavil ljubljanskemu opernemu občinstvu kot Alvaro v »Moč usode« in zadnjikrat kot Manrico v »Trubadurju«. Zdaj pa bo spet zapel v Ljubljani, in sicer v nedeljo, 3. aprila. Ta odlični dramski tenor bo nastopil v vlogi slikarja Maria Cavaradossija v Puccinijevi operi »Tosca«.
Zaprosili smo umetnika, da pove za bralce »Ljubljanskega dnevnika« svoje vtise o nekaterih dosedanjih nastopih v tej operi, ki je sicer na sporedu verjetno vseh opernih gledališč v svetu.
Prvikrat sem se srečal z vlogo Cavaradossija pred kakimi desetimi leti v znanem beneškem gledališču La Fenice. Dobro se spominjam te predstave. Soigralec v vlogi zloglasnega šefa rimske policije Scarpia ni bil nihče drugi kakor znameniti Tito Gobbi, je dejal Borsò na začetku razgovora.
Tisti večer je zabeležil Borsò pomemben uspeh. Tito Gobbi pa je po predstavi sam prišel v njegovo garderobo, mu čestital in izrazil željo, da se še kdaj srečata na odru taiste opere. Očitno je bilo, da je mladi tenor naredil na legendarnega baritona izreden vtis.
Kolikokrat ste doslej nastopili v tej vlogi? smo še spraševali.
Točnega števila ne vem niti sam. Toda če vam povem, da sem pel vlogo Cavaradossija velikokrat in v gledališčih na vseh petih celinah, potem si boste morda lahko ustvarili vtis, da teh mojih nastopov ni bilo tako malo.
Sicer pa je pri nas nastopil Borsò doslej že dvakrat kot slikar v »Tosci« v Zagrebu in enkrat na Reki. Do konca sezone je predvideno še njegovo gostovanje v isti operi tudi v Narodnem gledališču v Beogradu.
Med številnimi nastopi se mu je eden še prav posebno vtisnil v spomin. Pa ne samo zato, ker je od tega minilo komaj leto, ampak tudi zato, ker je navdušil občinstvo tako, kakor tega še ne pomnijo. To se je zgodilo v Teatru Communale v Florenci. Borsò je bil takrat angažiran pravzaprav za nastop v operi »Ernani«, toda hkrati je bila na sporedu tudi opera »Tosca«. Cavaradossija bi moral peti slavni tenor Alvinio Misciano, vendar mu je neposredno pred začetkom predstave nenadoma postalo slabo in je moral svoj nastop odpovedati. Do začetka predstave je preostala komaj še ena ura in vodstvo opere se je znašlo v kritičnem položaju. Edina rešitev je bila v Borsu, pa so ga zaprosili, naj nastopi namesto obolelega tovariša.
Predlog sem moral sprejeti, sicer bi predstava odpadla, pripoveduje umetnik.
In ni mu bilo žal. Čeprav brez priprav in brez vsakršne skušnje, je Borsò tisti večer presegel samega sebe in pokazal svojima uglednima partnerjema, sopranistki Magdi Olivero in baritonu Ettoru Bastianiniju, kako se poje. To, kar se je tisti večer dogajalo v gledališču, je za Florenco leta in leta nepojmljivo. Občinstvo je bilo v deliriju; tako je ploskalo, da je moral umetnik na zahtevo vseh gledalcev ponoviti znano arijo iz tretjega dejanja. Zadnji pevec, ki je moral v Florenci ponoviti neko arijo, je bil sloviti Beniamino Gigli, to pa se je zgodilo že leta 1949!
Ker je Borsò že doslej v celoti izpolnil pričakovanja zelo strogega ljubljanskega občinstva, bo vsekakor tudi njegov prihodnji nastop v »Tosci« vzbudil med Ljubljančani zelo veliko zanimanje.
DRAGAN LISAC
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Opera
- Osebe
- Vanda Gerlovič
- Producenti
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-04-5701-5800_5777