Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Švarova «Nina» toplo sprejeta

Primorski dnevnik, 22. 4. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Po krstni predstavi v ljubljanski Operi Švarova «Nina» toplo sprejeta Pred desetimi dnevi so v ljubljanski Operi imeli nevsakdanji praznik: krstno predstavo domačega celovečernega baleta, ki nosi naslov «Nina». Nina je dekle, ki zapusti mali svet in svojega zaročenca ter se poda s tujcem v veliki svet. Tam se iz kdove kakšnih razlogov njeno življenje menda kar konča, brž ko jo tujec zamenja z novo lepotico. Potem gre Nina od tujčevega prijatelja v roke simpatičnemu mornarju in, končno, od enega do drugega slučajnega barskega gosta. Ves čas pa neprestano hudo trpi. Ko ponovno sreča tujca, se ji iz kdove kakšnih razlogov in tudi zaradi zaužitega alkohola zmeša... Vsako novo odrsko delo zasluži našo pozornost. Če je slovensko, še posebej. Balet «Nina» pa je delo našega tržaškega rojaka dr. Danila Švare in zasluži zato še večjo pozornost. Pri prvi, krstni uprizoritvi tega novega dela so sodelovali: prvi, seveda, avtor glasbe dr. Danilo Švara, ki je dirigiral orkester, nadalje libretista Polde Ribič in Metod Jeras. Slednji je sodeloval tudi kot režiser in koreograf. Pri oceni krstne predstave, se bomo omejili tokrat le na to, kako so ljubljanski kritiki sprejeli nov balet dr. Danila Švare. Marija Vogelnikova je o tem zapisala sledeče: «... dr. Danilo Švara je prevzeto vsebinsko sceno baleta razčlenil, jo obogatil in ji oblikoval muzikalno osnovo. Razdelil je motive v štiri scensko muzikalne slike: v ljudsko domačnost istrskega plesnega vabila k rajanju, ki z njo zaznamuje mali svet in s cikličnim vračanjem v Nininem motivu vodi skozi balet ter povezuje z njo Ninino čustvovanje mimo tujca v spremenjenem plesnem loku s hrepenenjem po domu, mogoče po prvi ljubezni; in jazz velikomestnega utripa; v atonalnost ljubezenskih problemov in v impresionistično nastrojenje psihopatoloških in halucinacijskih ekscesov. S tem so ustvarjane možnosti za plesno arhitekturo od tal do vrha. Imenitna baletna glasba.» Uroš Prevoršek pa je o Švarovi «Nini» zapisal takole: «Glasba k baletu «Nina» je, če jo ocenjujem kot izrazito baletno muziko, torej kot glasbo, ki je organsko povezana s koreografijo in ki je samo v zvezi z njo popolnoma razumljiva, gotovo eden najbolj dognanih glasbenih tekstov skladatelja Danila Švare, hkrati pa tudi eno izmed najpomembnejših slovenskih scensko glasbenih del. To je muzika, komponirana z veliko erudicijo in spretnostjo, kar se očituje tako v harmonskem poteku, ki je gladek in logičen, kot v vodenju in prepletanju motivov, ki se konvergentno spajajo v višjo formo. Briljantna je tudi orkestracija, v kateri je skladatelj inventivno izkoristil tehnične, barvne, dinamične in izrazne možnosti posameznih instrumentov in instrumentalnih skupin. Poseben trpek in melanholičen čar daje njegovi muziki uporaba istrske tonske lestvice, ki se je skladatelj zlasti rad poslužuje na liričnih mestih ter v «témi prve ljubezni», če tako imenujem tisti melanholični valček, ki se kot nekakšen «leitmotiv» prepleta skozi vse delo. Partitura «Nine» tudi kaže, da njen ustvarjalec nikakor ni gluh niti za skrajne dosežke moderne muzike, vendar pri tem ne zapada v hladen formalizem, v komponiranje «po receptu», temveč je njegova muzika vselej živa, napisana z muzikantsko krvjo in temperamentom. Kot posebno uspešne smatram z muzikalne strani prvo, drugo in zadnjo sliko, v katerih posega skladatelj s sredstvi glasbenega ekspresionizma globoko v mrak človeške podzavesti. Danilo Švara se nam v tem delu predstavlja kot skladatelj, ki temeljito pozna zakonitosti in muzikalne zahteve baleta. Njegova glasba ostro osvetljuje dejanje na odru, ustvarja vzdušje, očrtava psihično stanje protagonistov, skratka, daje široko pobudo za koreografijo.»
Javi napako na oder@slogi.si.