Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

«Zupanova Micka» in «Varh» sta ugajala našemu občinstvu

Primorski dnevnik, 5. 4. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA «Zupanova Micka» in «Varh» sta ugajala našemu občinstvu Gostje so obljubili, da bodo še prišli k nam Po daljšem presledku je v nedeljo gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici gledališče iz Nove Gorice. Na programu je imelo Linhartovo «Zupanovo Micko» in Garrick-Smoletovega «Varha», obe deli iz Prešernovih in Cojzovih časov, ko se je «kranjščina» šele vpeljevala kot književni jezik. Moramo reči, da so se igralci, ki so diletanti, prav dobro odrezali in tudi režiser Vinko Košak ter scenograf Vladimir Rijavec sta znala tako s sceno kot v kostimih ter v splošnem podajanju ustvariti okolje iz časov, v katerih se dejanje razvija. Čeprav je bilo v nedeljo v Gorici mnogo prireditev in med drugimi tudi mednarodna nogometna tekma, ki so pritegnile precej ljudi, pa je bil obisk pri tej predstavi nadvse dober, saj so gledalci, ki so prišli iz mesta in iz vasi, tudi bolj oddaljenih, zasedli vse sedeže v dvorani. Dogajanju na odru so sledili z veliko pozornostjo in igralci so že od samega začetka ustvarili z občinstvom dobre stike, ki so se stopnjevali do konca predstave. Pred prireditvijo je predsednik Zveze «Svobod» iz Nove Gorice Kovač na kratko orisal okolje, v katerem je nastala Linhartova «Zupanova Micka» ki je bila prvo odrsko delo napisano v «kranjskem jeziku» ter je s tem Linhart dokazal, da je tudi slovenščina primerna za odrsko izražanje in ne samo nemščina ali francoščina, ki sta bili takrat tudi pri nas v modi. Ob zaključku predstave so gledalci še enkrat z dolgim ploskanjem nagradili prizadevne igralce in ravnatelj gledališča Jelačin se jim je zahvalil za tako številen obisk ter poudaril potrebo, da bi se v prihodnjih mesecih še večkrat srečali, ko pa smo si «blizu po srcu in po kilometrih». Zato je obljubil, da se bodo še vrnili na odrske deske v Gorici. Predstavnica goriške mladine je poklonila igralcem lep šop cvetja. Prireditev je še enkrat dokazala, da imamo v Gorici kljub preredkim prireditvam in pomanjkanju primerne dvorane, še vedno dovolj številno gledališko publiko, ki se rada odzove zlasti takrat, kadar so na programu dela, ki so bližja njenemu okusu.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.