Pismo iz Sarajeva
Zlatoust, Delo, 6. 4. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Pismo iz Sarajeva
Oj, spi v brezvetrju kulturniška Ljubljana
in se izživlja le v prepirih za denar,
ki naj bi vse ozdravil kot nebeška mana...
O tem, kako in kaj kulturi na oltar
naj nosil bi nekonformizem kreativcev
pogumno brez oportunističnih plašljivcev,
o tem, kaj res je, kaj parola, kaj je laž,
kdo je ponosen človek, kdo pa stričev paž,
kaj je umetniško pogumno, novo, živo,
a kaj tako pravilno je, da je narobe,
ker preizkušeno je, varno, mrtvo, sivo,
o tem, po čem naj seka ustvarjalni meč,
pa zadnje čase sploh ne govorimo več.
Tu v Sarajevu kakor po deževju gobe
eksperimenti rastejo in se smeje ti v zóbe
na internacionalnem zboru malih scen.
Eksperiment je včasih piškav, včasih klen,
v obeh primerih pa mi nekaj dokazuje:
da v njem uradniška bledica ne domuje.
Amerikanci, Italijani in Poljaki,
vsi večji ali manjši manijaki,
fanatiki, derviši gledališča
osramotili so nam dremavišča,
v katera se spreminjajo nam odri,
ker »delajo« uradniki jih modri.
Dokler v teatre se ne vrne spet ljubezen,
v svobodni disciplini red železen,
ekstatično veselje do stvaritev,
da delo bo ekstaza in daritev
za hraber in določen stil in cilj,
ne urnik za uradniške le duše,
dotlej v teatrih kreativne suše
bo jako in zelo in jako mnogo.
Da tega več ne bo, grem molit v sinagogo,
ker v naši cerkvi te molitve so brez haska,
saj za kulturo gluhi smo »ko daska«.
Zlatoust
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-04-5701-5800_5808