Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Maribor programsko zaledje RTV

Milan Merčun, Večer, 19. 4. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Maribor programsko zaledje RTV INTERVJU Z MILANOM MERČUNOM, DIREKTORJEM RADIJSKEGA PROGRAMA RTV LJUBLJANA Pred kratkim je republiška skupščina na seji treh odborov razpravljala o mestu in vlogi ter srednjeročnem razvoju zavoda RTV Ljubljana. Takrat ste v razpravi omenili, da je Maribor produkcijsko zaledje za programske potrebe v Ljubljani skorajda izčrpano in da vidite možnosti nadaljnjega širjenja predvsem v zaledju, ki ga predstavlja Maribor. Da, take so osnovne ugotovitve. Toda da bi bila ta misel bralcem vašega dnevnika nekoliko bolj razumljiva, naj jo z nekaj ilustracijami okrepim. Samo na prvem in drugem radijskem programu imamo letno na primer nad 60 premier različnih vrst radijskih iger. V igranih radijskih oddajah je lani nastopalo 118 slovenskih igralcev. Praviloma so bili izbrani skoraj vsi iz programskega zaledja Ljubljane. Nekaj redkih izjem tega dejstva ne more spremeniti. Potrebe našega zavoda pa so seveda že ob sedanjem obsegu programov precej večje. Najprej je treba ugotoviti, da je 118 igralcev precej visoko število (za naše razmere!), da pa nam hkrati, glede na naše potrebe, močno omejuje kvalitetno radijsko izraznost. Radijska igra je samo slišna in zato terja močnejšo glasovno raznolikost. Med temi 118 igralci pa je vse preveč podobnih glasov, ki jih poslušalec težko loči. Vrhu tega smo prisiljeni prilagajati snemanja radijskih igranih oddaj prostemu času igralcev in zato marsikdaj tudi izbirati le med tistimi, ki so dosegljivi, itd. (Ta itd. ne pomeni, da ne bi mogel navesti še vrste zanimivih vprašanj, toda verjetno bi bila le-ta za večino bralcev manj zanimiva.) To so na kratko razlogi, zaradi katerih se moramo (in ne samo želimo) v prihodnje nekoliko intenzivneje obračati na mariborsko zaledje igralcev. Zaradi omejenih možnosti Maribora je potrebno poprej izpolniti nekaj pogojev. Trenutno dela in živi v Mariboru en sam režiser, ki pozna radijsko režijo, to je Franjo Žižek. Morda se bo v prihodnje odločil za to zanimivo zvrst še kdo, sicer pa si bomo morali pomagati z režiserji iz Ljubljane. Nadalje: dolgoročnejše programiranje na primer radijskih iger (sedaj programiramo za tri mesece) nam bo omogočilo izbiro takih del, ki jih igralci iz Maribora lahko kvalitetno izvedejo. Nekoliko težje je glede tehničnih možnosti in prostora. Dokler ne bo Maribor dobil svojega radijskega doma, bomo vedno prisiljeni na razne omejitve in seveda tudi na improvizacije. Oboje pa ni nikoli v korist kvaliteti. Menim, da sem na primeru radijskih iger deloma odgovoril na vaše vprašanje. Naj k temu načelnemu odgovoru dodam še konkretnega. Uredništvo radijskih iger je že dobilo nalogo, naj pripravi predlog iger, ki bi jih lahko snemali v Mariboru. Če se ne motimo, ste navedli podatke, da znaša arhivna glasbena produkcija RTV Ljubljana v lanskem letu nekaj nad 200 ur vseh zvrsti glasbe in da je v tem Maribor udeležen le z okoli 10 urami arhivne produkcije. Pravilno se lahko razumemo samo, če nam je jasen pojem arhivne produkcije. Magnetofonski posnetki za arhivno produkcijo morajo predvsem zadostiti nekaterim zahtevam. Vsebinsko so to nova dela ali nove izvedbe. Po svoji kvaliteti pa morajo biti taka, da jih lahko program brez sramu uporablja daljšo dobo in praviloma tudi zamenjuje z drugimi posnetki doma in v svetu. Vsi ostali posnetki so le za enkratno ali največ nekajkratno rabo. Seveda so zaradi tega tudi honorarji za arhivne posnetke večji. Z mariborskimi glasbeniki smo imeli že nekaj razgovorov, upam, da uspešnih. Toda preden poskušam naše dogovore zapisati, mi brez zamere dovolite nekaj »subjektivnih« opomb. Mariborski glasbeniki nam ves čas govorijo, da nimajo nikogar, ki bi jim glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje za potrebe RTV organiziral. Pri radiu Maribor pa je že več kot dve leti odprto mesto glasbenega urednika producenta. Na kratko: RTV Ljubljana je pripravljena takega delavca plačevati, mariborski glasbeniki pa bi bili verjetno najbolj zainteresirani, da začne čimprej delati. Povsod po svetu je navada, da ansambli in solisti ponujajo svoje nastope, prilagajajo svoj repertoar ali vsaj del repertoarja hišam, ki ga potrebujejo. Pri nas pa raje govorimo včasih tudi pretirano o proračunskih sredstvih in odnosu do kulture. Mimogrede, nekaj milijonov letno bi že v sedanjih okoliščinah priteklo za mariborsko glasbeno ustvarjalnost in zavoda RTV. S tem se seveda ne mislim spuščati v razprave o odnosu do kulture v Mariboru. To z veseljem prepuščam drugim. Toda očitno stvar še ni tako daleč, da bi proizvajalec prilagodil svoje delo kupcev in zato marsikdaj tudi izbirati le med tistimi, ki so dosegljivi, itd. (Ta itd. ne pomeni, da ne bi mogel navesti še vrste zanimivih vprašanj, toda verjetno bi bila le-ta za večino bralcev manj zanimiva.) Pri podpisovanju pogodbe za neko snemanje se je partner iz Maribora ob višini honorarja zamislil in pripomnil: »Kaj pa, če se medtem povišajo stanarine?« Najprej so nam nekateri najbolj agilni mariborski kulturni delavci s področja glasbe izdelali dokaj podroben pregled ansamblov in solistov, ki pridejo v poštev za snemanje. Ta pregled kaže, da je bila povsem točna naša analiza, po kateri smo računali, da ima Maribor potencialnih možnosti za ca. 60 ur letne arhivne produkcije. Po teh podatkih deluje na področju mariborskega programskega zaledja 22 različnih glasbenih ansamblov in 37 vokalnih in instrumentalnih solistov, ki so za produkcijo RTV zanimivi. S skupino mariborskih glasbenih delavcev smo se tudi dogovorili o okvirnih možnostih posameznih ansamblov in solistov. V prihodnjih dneh bomo vse ansamble in soliste naprosili, naj nam čimprej pošljejo svoje načrte in repertoar. Na osnovi tako dobljenih podatkov bomo izbrali tisto, kar je za arhivno produkcijo RTV v prihodnjem letu zanimivo. Hkrati pa se bo vodstvo glasbenega programa in produkcije dogovarjalo z ansambli in solisti tudi o možnostih izvedbe posameznih del po našem naročilu. Po takih pripravah bomo sestavili snemalni načrt za prihodnje leto, ki ga mora odobriti svet delovne skupnosti zavoda RTV kot sestavni del programskih smernic za prihodnje leto. Na kakšno povečanje arhivne produkcije na osnovi teh razgovorov in priprav torej konkretno računate? Točnega odgovora seveda še ne morem dati, ker smo šele na začetku zbiranja konkretnih podatkov in sestavljanja snemalnega načrta. Skoraj pa bi si upal trditi, da lahko ob primernem naporu že prihodnje leto povečamo arhivno produkcijo iz Maribora od lanskih 10 ur na najmanj 15 ur in da prav tako lahko povečamo tudi število snemanj za enkratno predvajanje. Najbrže veste, da smo že letos uvedli redno oddajo iz mariborske glasbene ustvarjalnosti. Snemanja za to oddajo pa so skoraj praviloma za enkratno predvajanje. Morda se vam zdi povečanje arhivnega snemanja za polovico nekoliko nizko. Prav gotovo bi bila taka misel točna. Toda povprašajte glasbene strokovnjake v Mariboru, koliko resnično tako kvalitetnih posnetkov lahko naredijo, da bodo imeli nekoliko trajnejšo programsko vrednost. Nekaj vzrokov vam bodo prav gotovo navedli ob resni oceni kvalitete (trenutne) ansamblov, še več pa zaradi zelo skromnih prostorskih in tehničnih možnosti, ki jih nudi za tako ustvarjalnost Maribor. Brez novega radijskega doma, ali če vam je ljubše brez akustično in tehnično urejenega prostora za arhivna snemanja, bo tudi delež mariborskih ansamblov v arhivni produkciji RTV Ljubljana močneje omejen, kot to dopušča sámo zaledje. Mariborska glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost pa se bo prav gotovo lahko precej bolj znebila občutkov lokalne zaprtosti, če se bo močneje uveljavljala v slovenskih RTV programih in z njimi tudi v jugoslovanskih in tujih programih. Festival v Radencih je glede tega na zelo dobri poti. Prav gotovo bi se investicije za ustvaritev možnosti za večjo arhivno produkcijo v Mariboru razmeroma hitro vračale v Maribor z večjimi sredstvi, s katerimi bi kot s plačilom za svoje delo razpolagale mariborske kulturne institucije.

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1966-04-5801-5900_5679
Javi napako na oder@slogi.si.