Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Naš preTVornik

Olga Ratej, Delo, 21. 4. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Naš preTVornik Med zaključno predstavo popevkarskega festivala Zagreb 66 je bil dolg odmor in v tem odmoru ekonomska propaganda. In ker vemo, da je ni vznemirljivejše sile od humorja in satire, postaja humoristično-satirična tudi naša ekonomska propaganda. Sobotne ekonomske pesmi sicer ne bi omenjali, če se ne bi bilo izkazalo, kako je ta naš humor kanibalski in satira dekorativna: pokažeš slabe ceste, poveš kakšno spodbudno tovarniško in ugotoviš, da so najboljši podravski petelini tudi najbolj srečni petelini to pa zato, ker se lahko skuhajo v najboljšo juho z zavestjo, ki je najbolj družbeno koristna. Na koncu tega početja se je belil znameniti emblem podjetja, ki je film izdelalo: Zagreb film... Tempora mutantur. Sam festival Zagreb 66 se je začel že v sredini tedna in ker pri nas ljubimo mnogo naenkrat, je bilo pred tem še izbirno tekmovanje za Zlati notni ključ, ki ga bodo kmalu podelili v Bratislavi. V soboto, kot rečeno, je bil višek Zagreba 66: za to slovesnost so bile pojoče dame v dolgih toaletah, brižne soproge pa so svojim nastopajočim slabšim polovicam pošiljale šopke na oder. Petja je bilo za kakšno uro, podeljevanja nagrad in čestitanja za poldrugo uro. Zmagovalec je dobil nekaj kuvert s prošnjo, naj pošlje številko svojega žiro računa, nekaj pokalov (tudi prehodnega, križ božji) in morsko deklico pa ptiča. Kaj so dobili drugi, bo treba pogledati v zapisnik, zakaj na odru je bila taka gneča in tak nered, da ga niso rešili niti vmesni pogrebni šansoni. Kamere so uživale na bleščečih pričeskah mižečih popevkarjev in na bleščečih uhanih popevkark, mikrofon pa je bil priča novosti na področju izlivanja čustvenosti: zdaj popevke ne »plačejo« in ne »tuguju« več tako pogosto, zdaj napovedujejo »kraj« in »dosta, dosta«. Je v tem odtenku »festivalskega suvenirstva« kot bi rekli na naši televiziji kak usoden pomen? OLGA RATEJ

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1966-04-5801-5900_5912
Javi napako na oder@slogi.si.