Filmski plakat
Branko Šömen, Delavska enotnost, 21. 4. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Filmski
plakat
Del enot 21,10
Te dni je v Moderni galeriji v Ljubljani odprta Prva mednarodna razstava filmskega plakata. Oseminsedemdeset plakatnih listov iz desetih držav izpričuje zavidanja vredno kulturno raven posameznih dežel, predvsem Poljske in Češkoslovaške, kjer so vključili in uspešno afirmirali filmski plakat kot integralni del sedme umetnosti pa tudi splošne kulturne politike.
Prireditelja razstave — Odbor za film in televizijo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in filmska mesečna revija Ekran — ste se v iskanju novih, modernejših oblik svojega kulturno-izobraževalnega in estetsko-vzgojnega dela naslonila na razstavo kot na možnost konkretnega vplivanja pri oblikovanju bodočega slovenskega in jugoslovanskega filmskega plakata.
Sleherni plakatni list, potem-
takem tudi filmski, naj bi po-
leg svoje osnovne funkcije
komercialnega pouličnega ogla-
ševanja opozarjal, animiral
in seznanjal v estetski obliki
ljudi z vsebino, ali pa morda po-
sredoval celo idejo (!), reklami-
ranega artikla, v našem prime-
ru filmske stvaritve. Po zadnji
svetovni vojni se je predvsem
na Poljskem pojavil plakat kot
dognana grafična stvaritev, ki
je sama po sebi pomenila za-
okroženo, ustvarjalno umetni-
ško vrednoto in je učinkovala
na porušenem zidu porušenega
mesta kot »cvet« ter se je po
svoji sugestivni funkcionalnosti
in določenem, ustvarjalnem
optimizmu, spremenila v umet-
nost ulice. Takšni filmski pla-
kati, narejeni z ambicijami iz-
virnih, enkratnih likovnih reši-
tev, so med svojim popotova-
njem na poljsko podeželje, v
manjša mesta in vasi, uspešno
in dostojno zamenjavali mnoge
likovne, slikarske predvsem pa
grafične razstave. Filmski pla-
kat je tako nehote postal v pr-
vih povojnih letih edini, vendar
dober estetski oblikovalec ljudi,
ki jim je pomenil trden most do
umetniškega dela, učinkovito
predigro za razumevanje fanta-
zije, za lastno sodbo o filmu,
ki ga je reklamiral okusno
opremljen plakat.
Pozneje so filmski distribu-
terji povabili k oblikovanju pla-
katov akademske slikarje, grafi-
ke in arhitekte, državni natečaji,
nagrade in razstave pa so dali
filmskemu plakatu vrednost in
veljavo afirmirane umetnosti,
ki se je uspešno vključila v ce-
lotno umetniško filmsko proiz-
vodnjo. Danes imamo v svetu
več specializiranih nagrad za
filmski plakat (Pariz, Karlovi
Vari) in čedalje več grafikov,
arhitektov in animatorjev film-
skih risank, ki se ukvarjajo s
filmsko reklamo. Tam, kjer di-
stributerji samostojno naročajo
filmske plakate, kot na primer
pri nas, skoraj da ni mogoče go-
voriti o posebno dobrih, estet-
skih plakatih.
Domači filmski plakat je naj-
češče na ravni najbolj primitiv-
nega, komercialnega kiča, na
katerem je odtisnjena zlagana
filmska vsebina z namenom
zvabiti v kino čimveč ljudi, po-
sebno še, če je film slab. Odsot-
nost vsakršne odgovornosti za
kvaliteto, če že ne umetniško in-
terpretacijo reklamiranega filma
pa ima lahko za posledico dol-
gotrajno in slabo estetsko-likov-
no vzgojo, ki sčasoma ogluši v
človeku občutek celo za izjem-
ne umetniške vrednosti v likov-
nem svetu.
Samo bežen pogled po mest-
nih zidovih in plotovih in ra-
zumljiv nam je namen razstave
filmskega plakata: zadnji čas je,
da ob vsej estetski-likovni vzgo-
ji v šolah, ob fakulteti za arhi-
tekturo in ob svetovnih prizna-
njih našim grafikom prekinemo
z neestetsko in škodljivo produk-
cijo filmskih in drugih plaka-
tov, ki nam in tujcu posredno
ali neposredno kažejo nizko ra-
ven lastnih estetskih, kulturnih
sposobnosti in umetniške izpo-
vednosti.
Prepričani smo, da bo raz-
stava filmskega plakata našla
razumevanje, streho in navdu-
šence tudi v drugih kulturnih
središčih Slovenije in Jugoslavi-
je, saj je plakat v razstavni dvo-
rani tako dolgo mrtev, dokler
ne pride v stik s tistimi ljudmi,
in umetniško vrednost posredno
prenesejo na ulicó svojega me-
sta, mu dajo možnost aktivne
govorice in pozitivnega vpliva.
Prav ob tej razstavi moramo
namreč priznati, kako hudo smo
zanemarili nekatere oblike kul-
turnega delovanja in kako malo
samoiniciative smo imeli v pre-
teklih letih, medtem ko so dru-
god ustvarjali ne le odlične
filmske plakate, marveč tudi
odlične filme, ki jih ti plakati
idejno definirajo.
Buda prirediteljev razstave film-
skega plakata več kot dragoce-
na, saj je opomin in vzpod-
buda obenem, da bi slednjič
tudi mi dobili za kulturen film
estetsko dober plakat.
BRANKO ŠÖMEN
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Osebe
- Branko Šömen
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-04-5801-5900_5914