Dr. Niko Kuret šestdesetletnik
Mtv, Delo, 23. 4. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Dr. Niko Kuret
šestdesetletnik
Ni mu do proslav ali do »komedij«, kakor pravi temu sam, vendar se mora kot mož, ki vneto raziskuje stare šege, pač sprijazniti s tem, da bodi javnost obveščena, kadar kulturni delavci obhajajo življenjske jubileje. Dr. Kuret se je rodil v Trstu na jurjevo 1906. Sedanji jubilej praznuje v polnem delovnem zaletu, ob nadaljevanju »Prazničnega leta Slovencev«, katerega prvi del je izšel lani pri MD v Celju. Zraven tega skrbno obdeluje v graškem deželnem arhivu shranjeno narodopisno gradivo, ki se nanaša na slovensko Štajersko v prvi polovici 19. stoletja.
Kako je Kuret romanist in slavist
do narodopisja, nam je izdal sam v spisu, ki je pred slabim mesecem izšel v beograjskem glasilu »Narodno stvaralaštvo Folklor«: »Z Andrejem Drabosnjakom sva stara prijatelja. Najino prijateljstvo traja že nad 30 let. Moj akademski učitelj France Kidrič mi je prirojeno ljubezen do gledališča usmeril pri študiju primerjalne književnosti v srednjeveško gledališče. Ko me je potem prevzelo, laično gledališče tedanjega mladinskega gibanja, sem čisto preprosto našel pot do Drabosnjaka... Zdi se mi, da mi je iz primerjalne književnosti in iz gledališke vede, ki je v tistih časih šele nastajala, prav Drabosnjak pomagal najti pot v narodopisje.«
Med gledališčem in narodopisjem (vendar tako, da pripada obema!) je še poseben Kuretov »konjiček« lutkovno gledališče. Tako v mojstrskih priredbah (kdo ne pozna »Obutega mačka«?) kot v izvirnih lutkovnih igricah je razlito toliko poetskega občutja in drobne iskrivosti, da se ta, ki morda pozna samo Kureta znanstvenika, kar čudi. Lutkam se je slavljenec nazadnje približal tudi kot narodopisec, ko je našim dolenjskim in štajerskim ročnim lutkam iskal sorodnic v Evropi in zunaj nje (Slov. etnograf 10 in 15). To delo mu je prineslo izvolitev v odbor Mednarodnega centra za preučevanje ljudskih lutk.
Niko Kuret se je lahko z vsem žarom posvetil znanstvenemu delu šele leta 1954, ko je bil poklican iz službe gimnazijskega profesorja jezikov na delo k Inštitutu za slovensko narodopisje. V oddelku za ljudske običaje in igre, katerega vodstvo mu je bilo zaupano od vsega začetka, je poskrbel za pomemben in vzorno urejen arhiv. S terenskimi in zlasti z anketnimi raziskavami si je ustvaril pregled nad patrimonijem otroških igric, ljudskih mask in mnogih običajev na Slovenskem. S študijami o maskah (v domačih in tujih publikacijah, nazadnje v rimski »Enciclopedia dell'Arte«) se je uvrstil med evropske izvedence na tem področju.
Med običaji se je Kuret posebej ustavil ob ziljskem štehvanju. Štel si je za svojo dolžnost, da ta običaj temeljito razišče na samem kraju in po najstarejših ohranjenih pričevanjih. Po njegovi zaslugi smo ta običaj lahko videli pred leti v posebnem barvnem filmu, ki ga je (po njegovem scenariju) posnel Viba-film. Obenem pa je v temeljiti znanstveni razpravi, ki je izšla predlanskim pri SAZU, obračunal tako z domačimi romantičnimi kot s tujimi šovinistično navdahnjenimi teorijami in »Ziljsko štehvanje« postavil na pravo mesto in v pravi evropski okvir, kot kmečko varianto in odmev nekdanjih viteških iger.
Po vsem tem si je Kuret upravičeno zaslužil mednarodna priznanja, ki so mu bila dodeljena: pred nekaj leti nagrada Giuseppe Pitrè za študijo »Aus der Maskenwelt der Slowenen« in letos Herderjeva nagrada za življenjsko delo. Želimo mu, da bi mogel uresničiti vse svoje številne načrte!
Mtv
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika Lutke
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-04-5801-5900_5927-5928