Zazdaj v ospredju igralske kreacije
Delo, 1. 4. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Festival malih odrov v Sarajevu
Zazdaj v ospredju igralske kreacije
Dosedanji štirje festivali malih odrov v Sarajevu so bili zanimivi, a prave fizionomije vendarle niso imeli: kar zadeva nacionalnost avtorjev, kakovost tekstov in izrazitost izvedb. Lani so se jasnejše konture že pokazale: mimo Sterijinega pozorja naj bo to v prihodnje festival jugoslovanskih tekstov kaj palk komornih dramskih tekstov, tuja dela naj izvajajo tudi gostujoči mali dramski ansambli.
Poglejmo začetne dni festivala; povzemimo ocene kritikov. V soboto ga je odprl književnik Izet Sarajlić, potlej sta si sledili dve enodejanki. Prva so bila Jovana Mihajlovića »Deževja profesorja Noja«, druga pa Nušićeva »Oblast«. Najbrž bi bilo bolje, če bi se festival začel obratno, z »Oblastjo«. Zakaj mimo naporov zavzetega posredovalca mladih dramskih piscev in sposobnega beograjskega režiserja in scenografa Braslava Borozana, ki je Mihajlovićev tekst izvedbeno dinamično posredoval, je leta, namreč tekst (brez potrebe imenovan »komična tragedija«) deževje replik, z ne novo miselno poanto: grandiozni izumi sodobne tehnike in za varljivo tehtnico med velikimi silami. Problem je gotovo sodoben, a tak, kot je, zahteva širše horizonte, kompletnejšo misel in bolj prečiščeno dramsko fakturo, kot pa je bila Mihajlovićeva. Med igralci so izstopili Mirko Milisavljević, Milan Puzić, Gogić Bošković in Boris Andrušević.
A Nušićeva »Oblast«, ta imenitni komediografski medaljon, je bila ponovno zmagoslavje igralskega šarma, domiselnosti in vitalnosti Ljubinke Bobić. Ta Nušić, kot pravijo festivalski presojevalci, res ni bil posledica jubilejomanije; nasprotno: svež, živ.
Prvi večer je tako izpolnil ansambel Malega odra Beogradska narodnega pozorišta.
Drugega festivalskega večera je nastopil ansambel Malega odra Jugoslovanskega dramskega pozorišča iz Beograda; tudi z dvema deloma: z dramatizacijo novele »Krotka« Dostojevskega in z »Zgodbo iz živalskega vrta« Edwarda Albeeja. Pravzaprav je bil to večer igralca Slavka Simića, ki je, še posebno v »Krotki«, izzval frenetičen aplavz občinstva, pravijo, da doslej največji in najdaljši aplavz v sarajevskem teatru. Tako je ostala sicer impresivna igra Zorana Ristanovića v »Zgodbi iz živalskega vrta« nekoliko v senci. Kritiki pa so si, prav glede tega poslednjega Albeejevega dela (poznanega tudi slovenskemu občinstvu, festivalsko pa je lani videlo v Sarajevu njegov »Ameriški sen« v izvedbi ljubljanskih igralcev) edini v tem, da gre mimo pesimističnega idejnega izhodišča, ki ga je moč sprejeti ali pa ne, za svojevrstno avtorjevo poezijo, razkazujočo se v dobrem in zlem in da je to pač drama proti takemu načinu življenja, v katerem je človek samo osamljenec v množici osamljenih. Delo je brez vsakršnih posebnih teatrskih ekshibicij, brez »modernih« dramskih temin, elektronske muzike itn. zrežiral Vuk Babić, znan tudi kot filmski scenarist in režiser jugoslovanskih kratkometražnikov; tokrat kot režiser prvič na sarajevskem festivalu.
Dunajski Atelier Teater je kot gost nastopil na tretjem, torej ponedeljskem festivalskem večeru z dramsko pesnitvijo Nicolasa Lenaua »Faust«. Osem vlog sta znamenitost predstave-igrala samo dva igralca, Mephista pa je predstavila ženska. Sinoči so v Sarajevu igrali člani Malega odra Hrvatskega narodnega kazališta iz Zagreba »Oresta« Jovana Hristića.
- Področja
- Gledališče Gostovanja Festivali
- Opomba
- Festival malih odrov; Sterijino pozorje;
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-03-04-2201-2300_2122