Odgovor štirim prizadetim avtorjem
M. Gabrijelčič, Delo, 9. 7. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Odgovor
štirim
prizadetim
avtorjem
Vaše nepotrebno pometanje pred tujim pragom (Osterca in Kogoja), izpeljano z nelogičnim trganjem posameznih misli iz moje recenzije in njihovim obračanjem v svoj prid, za ceno banalnega napada na mojo strokovno usposobljenost, nima namena »oprati madeža« (ker takega »madeža« tudi ni), temveč je le odziv prizadetih »avtoritet«.
V vašem pisanju iz katerega veje »mučeništvo« »prvoborcev slovenske glasbe«, je toliko stvari, ki se med seboj pobijajo, da direktno degradirajo in demantirajo vaš deklarirani motiv, saj na koncu izjavljate, »da sta Osterc in Kogoj le še daljni zametek tega, kar se danes dogaja v svetovnem glasbenem razvoju.«
Kaj bi povedal stavek, če bi ga po vaši metodi iztrgal iz konteksta in vam postregel z njim, naj pokaže primer: »Z drugo besedo, Slovenci smo premajhni in verjetno tudi nezreli za vključevanje v evropski in svetovni razvoj.« Seveda vam te misli, ki jo v resnici podtikate meni, ne bom vračal. Povsem jasen in nedvoumen pa je citat, ki kaže, da si drznete, primerjati se s Kogojem in Ostercem: »Ali jima ne pripisuje, kakor Promusici vivi pač, neodgovorno seganje...« Če torej odbijem napad name, je iz celega besedila slišati le še votli glas osebne užaljenosti in strahu pred lastno kreativno nemočjo.
Ostajam, kajpada, pri svoji trditvi, da tudi v bogati žetvi Osterca in Kogoja najdemo ljulko, kar pa le poudarja moč in lepoto drugih njunih del.
M. GABRIJELČIČ
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-07-6301-6400_6415