Sklepne marginalije
Marija Vogelnikova, Delo, 22. 7. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Baletni bienale
Sklepne
marginalije
Z drugim večerom moskovskega baletnega ansambla gledališča »Stanislavski« Nemirovič-Dančenko se je zaključil letošnji četrti Baletni bienale v Ljubljani in predal veliki festivalski prostor Križank Poletnim prireditvam s folklornim, glasbenim in delno lažjim programom.
Trije tedni dnevnih plesnih dogajanj so zaključeni; mogoče ni narobe, pregledati njihovo bero, oceniti, vsaj kolikor je možno, vrednosti in presoditi, kaj bi bilo treba izboljšati. Pred nami je prihodnji, peti Baletni bienale, ki bo majhen jubilej in se je treba začeti brez odlašanja pripravljati nanj.
Naj oceno letošnjega bienala, ki prav gotovo pomeni kvalitativnen skok na novo raven, povzamem iz zagrebškega tednika za kulturna vprašanja »Telegram«; razdalja je verjetno garancija za objektivno sodbo. »Telegram« sodi, da z letošnjo programsko širino in kvaliteto postaja naš Baletni bienale manifestacija, ki spada med najpomembnejše svoje vrste v svetu.
Kaj se je pravzaprav zgodilo letos takšnega, da opravičuje tako sodbo in oceno? Mislim, da nam odkrije razloge lahko samo primerjava s prejšnjimi leti. Po kvantiteti in kvaliteti.
Spominjamo se, da so dosedanji bienali obsegali svojih pet ali šest baletnih večerov; razporejenih skozi deset dni tako, da smo pač vsak drugi dan sedeli v Križankah ali opernem gledališču.
Letos imajo Križanke streho in je lokacija stabilizirana na prostem, kar pomeni za prireditev zelo mnogo. In baletna gostovanja so se vrstila skozi tri polne tedne večer za večerom. Kar pomeni za baletno atmosfero neprekinjeno trajnost kontaktiranja; za sodbo in zorenje publike izredno pomembnega. Zbranega in po malem tudi svečanega. Obseg letošnjega bienala proti prejšnjim je torej štiri proti ena.
Če primerjamo širino okvirjev, se znajdemo v bistvenih spremembah, ki jih označimo lahko enostavno z internacionalizacijo našega Baletnega bienala. Medtem ko so se v prejšnjih bienalskih Križankah srečevali domači ansambli in je samo tretji nakazal jutrišnjo stacionirano publiko, ki je tudi na komercialnem področju.
Treba bo presoditi in najti prave mere v ceni vstopnic. Treba bo najbrž najti vrsto olajšav in pocenitev za mladino, ki jo plesna umetnost prav gotovo zadosti privlači, da bo take olajšave izrabila. Gre namreč tudi za to, da najdemo ravnotežje med drago vstopnino in na pol zasedenim avditorijem z razmeroma bolje situirano publiko za polnim avditorijem z mlajšo, finančno manj zmogljivo publiko, ki pa predstavlja poleg dinamike avditorija tudi jutrišnjo stacionirano publiko.
Je baletne skupine ki je tudi na komercialnem področju.
di reševala omalovažujoči odnos domačih ansamblov, saj so Bienale zanemarjali ali celo bojkotirali, nam je letošnji četrti predložil spremenjeno shemo. Pol na pol so se zvrstili večeri domačih in tujih baletnih ansamblov in s tem utemeljili mednarodni značaj in pomen Bienala.
Ne gre spregledati, da je ustanovitev takega mednarodnega baletnega sestajanja nujnost, ki je v zraku. Če ne bi bilo to pri nas, bi se zgodilo kjerkoli drugje; mogoče v Pragi, Varšavi, Budimpešti. Toda naša prepihna lega je za tako srečanje več kot ugodna. Zato je prireditev tudi logična in se je in se bo zelo dobro ugnezdila.
Če ji bomo posvečali vsaj minimalno pozornost.
Na račun te naklonjenosti bi seveda lahko marsikatero rekli. Gre namreč za to, da je treba imeti festival in da se je treba tega naučiti in to znati. Dosti dobro smo se šli na primer mednarodno pingpong in hokejsko tekmovanje. Naša skupnost je nekako čutila, da ji gre za čast in komercialno korist, pa je zavihala rokave in se zasukala. Manj bi lahko rekli o naši zavesti o baletnem bienalnem festivalu. Ista naša skupnost je namreč prepustila vse in vse neposrednim organizatorjem in sklepala, da je premalo reklame in premalo festivalskega privzdignjenega razpoloženja.
Toda Baletni bienale ni samo obveznost organizatorjev, in dokler bomo mislili, da je, ne bomo znali imeti festival. Gre za razpoloženje, ki mu je treba doprinesti slovesnost na vsak korak; festivalu je treba pomagati in ga razglašati. Šele potem bo svojo ceno vračal tudi na komercialnem področju.
Kaj bi; naučiti se bo treba.
In če preskočimo zunanje okvire in sežemo v vsebino letošnjega Baletnega bienala, moramo podčrtati zrelost festivalskih organizatorjev, ki so uspeli in nam posredovali po dve predstavi vsakega baletnega ansambla - razen domačega, ki je bil v tem pogledu diskriminiran in s tem ne le razširili repertoarno panoramo, ampak omogočili boljše spoznavanje dela in kvalitete ansamblov, koreografij.
Mogoče je ravno to razlog, da so tudi naše Križanke pokazale svojo vrednost in specifičnost. Veliki oder Križank je koreografski oder. Na njem se prečistijo koreografske vrednosti, oblikovanje velikega prostora in njegova dinamika dobivata naravnost svojo resonančno skrinjico. Če je torej danes v Varni baletno srečanje posameznih izvajalcev, bi pri nas imelo pomen srečavanje in mogoče tekmovanje koreografov kot specifični doprinos plesno baletnemu razvoju.
Mimogrede. Imamo zelo lepo Predverje. Treba bi ga bilo oploditi in izrabiti. Predverje je najlepši okvir za solistične komorne stvaritve. Škoda ga je zanemariti.
In druga polovica gledališča; na tej strani rampe je avditorij. Kako je z našo baletno publiko, ki pomeni zaledje dobrega bienalskega srečanja? Ni dvoma, naša baletna publika je dobra; dosti zrela in ostro ocenjuje. Lepo sprejema tako tradicionalne vrednosti kot najsodobnejše eksperimente. In dostopna je za izpovedi in opazi plesno tehnične kvalitete. Je pa premalo številna. Pred nami je boj za publiko.
Skratka, vsega se je treba učiti; tudi tega, da imamo festival. Ne smemo pozabiti, da predstavlja letošnji Baletni bienale vrednost, pa tudi zavezo. Veliko. In pred nami je prvi mali jubilej peti Baletni bienale, mednarodni...
MARIJA VOGELNIKOVA
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika Festivali Ples
- Osebe
- Marija Vogelnik
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-07-6401-6500_6503-6504