Cankarjevo dunajsko časnikarjenje
Primorski dnevnik, 27. 7. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Ne glede na vse to pojasnjuje Cankar svoj položaj kleno in bistveno: «Jadca sem poslal 'Narodu' za to, da sem dobil par forintov.» (goldinarjev piš. op.). 39)
Tudi krščansko socialnemu tedniku «Slovenski list» (1896-1903) ni prizanašalo Cankarjevo publicistično pero. V Cankarjevih očeh je bil SL «eden najneumnejših listov na svetu.» 40) Bratu Karlu piše: «Ali, dragi moj, v 'Slovenski list' ne morem pisati. Res ne!>> O tem casniku sodi Cankar, da je «ves otročji.» Tu ni nič realnega. Ne bo se dolgo obdržal, ker se ne razločuje dovolj od drugih strank. Moral bi nastopiti radikalno, oholo, prevzetno. Ta list bi moral nadalje zatrjevati, da «hoče razrušiti vse dosedanje gnile politične razmere in napraviti nov zarod, nove misli... Vidiš, tak list bi vztrajal pri nas. Zmerom kaj novega, nenavadnega, pretresljivega, zakaj naši živci si žele tega, ker gnijejo in se vsmrajujejo v naši slovenski mlaki. S. L. pa je nastopil pohlevno in pohlevno izgine.»> 41)
Ko prinese «Slovenec» nekatere ugodne ocene o njegovih spisih, je Cankarju prav nerodno.
V krogu buržoaznih političnih časnikov je Cankar zastavljal svoje pero tudi za sarajevski «Hrvatski dnevniky, osrednje glasilo hrvatskega katoliškega gibanja v Bosni. Urednik HD je bil namreč msgr. Karol Cankar, njegov brat. Razmerje je bilo med obema bratoma kljub bistvenim nazorskim razločkom tudi na publicističnem, časnikarskem področju prijateljsko. Cankar je na bratovo prošnjo prispeval za HD več črtic, ki so bile vse objavljene v hrvatskem prevodu: 1. «O domovino, ti si kao zdravlje!» «H. D.>> (velikonočna štev. 30. III. 1907), pozneje priobčena v slovenščini v zbirki «Za križem», 1. 1909. 2. «Zdravo!» v božični štev. «H. D.>> (25. XII. 1907), pozneje v zbirki «Za križem». - 3. «Krivica», v božični štev. 24. XII. 1906, v velikonočni štev. 22. IV. 1908.42) Po naročilu brata Karla je napisal Cankar med drugim za «Hrvatski dnevnik» legendo o Kristovi suknji, ki pa ni bila objavljena. 43) Sarajevska cenzura pa je deloma zaplenila črtico «Krivica»> božični štev. «Hrvatskega dnevnika». Razen tega je Cankar poročal za HD o zasedanjih dunajskega državnega zbora.
Štefki Löfflerjevi je sporočil Cankar 13. septembra 1908 z Dunaja, da je bil brat Karol zaradi nekega članka obsojen na tri mesece ječe. Pojasnjuje ji, da je bil brat že večkrat obsojen na denarne globe, da pa je bil sedaj zaradi člankov, naperjenih zoper madžarski kurz v bosanski upravi, obsojen na zapor. Cesarjeva kabinetna pisarna na Dunaju pa je spremenila zaporno kazen v denarno. 44)
Cankar se je v zvezi z obsodbami nekoliko pošalil z bratom Karlom: «Kaj pa počenjaš z listom?» ga sprašuje v pismu. «Jaz sem bral nekoč», navaja dalje, «sodbo iz časov Nikolaja I., da je navadno le piščeva nerodnost kriva, če se ujame v past.» Na kraju opozarja Cankar svojega brata na praktično stran časnikarskega «namigovanja.» Obrača se nanj z retoričnim vprašanjem: «Kaj Tvoji bralci ne razumejo namigovanja?»>
Cankarjevo dunajsko časnikarjenje
Na Dunaju, kamor se je odpravil študirat, je Cankar životaril. Ni šlo drugače, ko da se je v življenjskih stiskah oprl na svoje najmočnejše, najkvalitetnejše orodje: na svoje sijajno literarno in tudi publicistično pero. Ko je namreč prišel Cankar na Dunaj in se je vpisal na filozofijo. mu je šlo «skrajno trdo». V igralni sobici kavarne «Wien» nasproti univerze je pisal feljtone: v duhlem lokalu, nasičenem s plinom: tu so kvartali dijaki, izvoščki in postreščki. Regali poroča, da je bil Cankar že zaposlen po nekaj ur na dan v uredništvu Grafovega agencijskega časnika «Die Information». Tedaj je že stanoval pri Löfflerjevih v Ottakringu na cesti Lindauerstrasse. Bil je tu podnajemnik. Stanoval je v temno rdeče poslikanem kabinetu. Rad je «poantiral» nemščino malo po dunajsko. Sicer je živel bolj zase. Pojavljal pa se je tudi v Župančičevi literarni družbi v kavarni Beethoven, ter v budjeviški pivnici na cesti Alserstrasse. 45)
Za Cankarja je bila realna le pot v žurnalistiko. Četudi se mu je to upiralo. Zaslužil je vsaj za stanarino. Govekarju piše: «Ali kakor sem životaril prej, tako vendar ni več. Delo, ki ga imam pri čifutu Grafu, obstoji v tem, da mu referiram o interesantnih člankih iz slovenskih, hrvatskih in srbskih listov. To mi vzame kako uro na dan. Poleg tega pišem časih nekaj notic za bedasti 'Süden. Honorar 50 fl. (florintov t. j. goldinarjev piš. op.) mesečno.>> 46)
Prva Cankarjeva priložnostna časnikarska zaposlitev na Dunaju je bila namreč pri tedniku «Der Süden», ki ga je urejeval Jakob Pukl. Cankar piše Karlu Slancu, ko se je kot reven gost poslovil od J. Puklove hiše v Maria Enzersdorfu pri Dunaju in se je nastanil pri Löfflerjevih v Ottakringu: «Vjel sem na vso sreco neko opravilo, tako da bom pozneje morda pošteno izhajal (mišljen je Grafov dnevnik «Die Information>> - piš. op.).
Tudi brata Karla obvešča o tem svojem časnikarskem delu: «Dobil sem opravilo pri nekem listu («Die Information>> piš. op.), referat o jugoslovanskih stvareh. Prečitam na dan po deset časopisov in poročam, če je kaj interesantnega. To mi vzame kako poldrugo uro na dan, a plače imam za sedaj 35 fl. (florintov, goldinarjev - piš. op.) na mesec.» Razloček 15 goldinarjev je najbrž v zvezi s sočasnim stranskim zaslužkom pri Puklovem tedniku «Der Suden». 48)
Cankar se je za svojo publicistiko in časnikarstvo dobro pripravljal. Na Dunaju je nenehno stikal po revijah in časnikih. Iz njihovih stolpcev je prisluhnil tedaj sodobnim idejnim, duhovnim in literarnim tokovom časa. Z vnemo je prebiral revijo «Die Fackel». Izdajal jo je Karl Kraus, izhajala je trikrat mesečno. Cankarju je godila ostra, polemična, neizprosna, jedka dikcija. Marsikaj je apliciral Cankar na slovenske razmere. Pri tem časopisu pa Cankar verjetno ni sodeloval. Ob pregledu vseh letnikov, ki so izšli v času Cankarjevega bivanja na Dunaju, nisem našel Cankarjevega imena. Pri študiji o nekaterih jezikoslovnih vprašanjih z našega področja ne gre za njegovo avtorstvo, ker se Cankar s takšnimi problemi ni ukvarjal. Tudi monakovsko «Die Jugendy je zelo cenil, saj je dihalo iz nje pravo moderno življenje: ironija, sarkazem in kritičnost. V svoji notranji strukturi je podobna dunajski «Die Fackel».
Bratu Karlu omenja «odlični» dunajski časopis «Die Zeit»: «Ta list je najboljši, kar jih doslej poznam; v politiki je demokratičen, v znanosti napreden in zabaven; v veri lojalen, v literaturi skrajno moderen.» Tudi «Simplicissimus» mu je všeč. Podoben je monakovskemu časopisu «Die Jugend», vendar po Cankarjevem okusu že «preskrajen, da se skoro bliža karikaturi». 49)
Cankarjevo dunajsko časnikarjenje bi lahko zajeli iz njegovih odnosov do časnikov «Der Süden», «Die Information» ter «Arbeiter Zeitung». Njegovo publicistiko iz njegovih odnosov do revije «Oesterreichische Rundschau», časnika «Wiener Journal ter časopisa «Die Zeit».
Cankar - «Der Süden». Tu gre za Cankarjevo sodelovanje pri dolgočasnem, toda značilnem časniku «Der Süden». Najprej je bil polmesečnik, nato desetdnevnik, od 1. aprila 1900 pa tednik. Na svetlo je prihajal od 1. julija 1898 do 1. julija 1901. List «Der Süden» je bil glasilo «političnih, kulturnih in gospodarskih koristi Hrvatov in Slovencev». Izdajal ga je Jakob Pukl, ki je sicer živel v Maria Enzersdorfu pri Dunaju. Pri njem je stanoval v septembru in oktobru 1899 Ivan Cankar, ki si je tukaj «oddahnil»> in popravil zdravje. Ni dvomiti, da mu je Cankar pri uredniškem delu pomagal. Dokazano je po njegovem pismu Aškercu, da je napisal Cankar v Puklovem listu sestavek «Die slowenische Literatur seit Prešeren», ki je vzbudil v slovenskem kulturnem življenju živahne odmeve. Ker ni mogel Ivan Cankar misliti na to, da bi v takšni razdalji od Dunaja smel upati na uspešen študij, mu je Pukl priskrbel zaslužek pri dunajskem listu «Die Information». Za «Süden» je prispeval poročila tudi pozneje, ko je bil pri «Informaciji».
O Cankarjevem celotnem sodelovanju pri tedniku «Der Süden» in ostalih periodičnih tiskih bo še sledil zgoščen pregled. Vsekakor potekajo njegovi stiki z J. Puklom, ki je bil predsednik dunajskega društva za podpiranje revnih slov. visokošolcev, v tistem času, ko se je znašel Ivan Cankar v najhujši stiski, ko je živel svoje najtežje dunajske dni. Še skodelica črne kave ga je upijanila. Puklova nečakinja Marica Krušič, ki je živela pri stricu, pač še slutila ni, da nosi zajtrk največjemu slovenskemu pisatelju. Pričevalna je njena pretresljiva izpoved: «Kako je bil ubog takrat (Cankar piš. op.), ko ga je moj stric (J. Pukl - piš. op.) pripeljal v Maria --Enzersdorf ter mu ponudil stanovanje, hrano in mu potem priskrbel službo pri takratnem parlamentarnem listu «Die Information». Cankar sam pa je pisal bratu Karlu, da se je v Maria Enzersdorfu kar «oddahnil ter si popravil zdravje.» 50)
39) Prav tam. Dom in Svet 1920. Str. 19.
40) Pisma Ivana Cankarja. II. Str.. 65.
41) Karol Cankar: Iz pisem Ivana Cankarja. Dom in Svet 1920. Str. 22.
42) Karol Cankar: Prav tam. Str. 51.
43) Karol Cankar, prav tam. Str. 8.
44) Pisma Ivana Cankarja. III. Str. 92.
45) Dr. Jos. Regalli: «Večerni koncert» in drugo. Dom in Svet 1920. Str. 20.
46) Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 231.
47) Prav tam. I. Str. 231 in 327-8.
48) Karol Cankar: Iz pisem Ivana Cankarja. Dom in Svet 1920.
49) Karol Cankar: Iz pisem Ivana Cankarja. Dom in Svet 1920. Str. 23.
50) Izvodi časnika «Der Süden», kolikor so mi bili dosegljivi v dunajski Nacionalni ter univerzitetni knjižnici.
Edinost, 29. dec. 1898.
Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 86-7.
Cankarjev zbornik. Str. 65, 99 in 103.
Dr. Fran Vatovec: Podoba I. Cankarja časnikarja. Ljubljanski dnevnik 17. in 18. novembra 1954.
Dr. Fran Vatovec: Cankar in časnikarstvo. Ljudska pravica 11. decembra 1948.
Slavko Fras: Cankarjevo delovanje pri časopisu «Der Süden». Jezik in slovstvo 1956-7. Str. 21.
Slavko Fras: Cankarjevo novinarsko delo na Dunaju. Večer, 9. in 10. maja 1956.
(Nadaljevanje sledi)
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Osebe
- Ivan Cankar
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-07-6401-6500_6523