Večja prisotnost gledališč v našem kulturnem prostoru
SZ, Ljubljanski dnevnik, 21. 4. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
VČERAJ NA ODBORU ZA GLEDALIŠČE
PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA
SKUPŠČINE SRS
Večja prisotnost gledališč v našem kulturnem prostoru
(SZ) LJUBLJANA, 21. - Začasni odbor za gledališče, ki je bil prejšnji teden ustanovljen pri Prosvetno-kulturnem zboru Skupščine SRS, je pred nedavnim na posebni seji že razpravljal o problematiki Mladinskega in Lutkovnega gledališča, včerajšnje zasedanje pa je posvetil vprašanju gledaliških kadrov. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki Akademije za gledališče, film, radio in televizijo ter slovenskih poklicnih gledališč in v odkritem razgovoru se je odpiral problem za problemom. Naj jih naštejemo tako, kot so se ob koncu izrazili v zaključkih včerajšnje seje, ki jih je sprejel odbor:
Treba bo misliti na tesnejšo povezavo z akademijo, ki izobražuje igralske kadre ter med gledališči, filmom in RTV; akademiji bo treba z večjimi materialnimi sredstvi omogočiti razširitev njene dejavnosti, povečanje in pomladitev predavateljskega zbora in resničen prehod na reformiran študij; razmisliti bo treba o še posebej kritičnem stanju na področju scenografije, kostumografije, odrske razsvetljave, odrskega in sploh igralskega govora, gibanja itd., ki so zdaj še pogosto na močno amaterski ravni; doseči bo treba večjo povezavo med slovenskimi gledališči; z medsebojnim zamenjavanjem posameznih igralcev, režiserjev ali celotnih predstav bi se dalo doseči večjo prisotnost vseh naših gledališč v slovenskem kulturnem življenju — seveda bi takšne zamenjave terjale več finančnih sredstev; pomeniti se bo treba o stimulaciji igralcev in ostalih gledaliških sodelavcev; z reelekcijo ali s pogodbami, ki bi jih gledališča s svojimi igralci in režiserji od časa do časa obnavljala, bi se dalo doseči večjo homogenost posameznih gledaliških ansamblov.
Še posebej pomembnih je bilo na včerajšnjem razgovoru troje stvari. Gledališki ansambli so z izjemo ljubljanske Drame močno heterogene tvorbe, ki se jim komajda pozna načrtna ansambelska politika, čeprav bi bilo edino prav, da bi se formirali na osnovi idejno izpovedne vsebine posameznih gledališč. Tako pa bi jih lahko formirali le v primeru, če bi uvedli princip reelekcije ali obnavljanja pogodb namesto sedanjega, pravzaprav uradniškega načina delovnega odnosa. Drugo dejstvo je, da se še posebej v primerih, ko bi gledališča želela širše poseči v naše kulturno življenje z gostovanji in raznimi izmenjavami, znova in znova pojavlja vprašanje denarja — kdo naj ga da, in kdo more dati vsaj približno dovolj v ta namen? Tretje vprašanje pa je, če uporabimo izraz z včerajšnje seje, deprovincializacija province: gledališča izven Ljubljane, še posebej morda mariborsko, imajo precej težje stališče, kadar iščejo kvalitetne igralce, ki se nočejo odpovedati delovanju v slovenskem kulturnem središču, in kadar se morajo boriti za ugled in upoštevanje pri krajevnih činiteljih. Če bi gledališča tesneje sodelovala, če bi imeli igralci izven Ljubljane možnost nastopanja na TV ali na drugih odrih, potem bi se laže odločali za angažmaje izven Ljubljane.
Vse to so stvari, ki jih je včerajšnja seja lahko komaj nakazala. Več se bodo o njih pogovarjali prihodnji mesec na sestanku predstavnikov vseh slovenskih gledališč, ki bo posvečen predvsem medsebojnemu sodelovanju, čimprej pa bo treba na osnovi vseh teh predhodnih razprav začeti resno in načrtno ter tudi hitro razmišljati o novem gledališkem zakonu, ki bo lahko marsikatero teh vprašanj rešil.
- Področja
- Gledališče Kulturna politika
- Producenti
- Slovensko mladinsko gledališče Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Lutkovno gledališče Ljubljana
- Opomba
- Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SRS
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-03-04-2201-2300_2404