Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Tokrat nekoliko slabše

Večer, 11. 8. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
X. hvarsko srečanje dramskih amaterjev Jugoslavije Tokrat nekoliko slabše Amaterji KUD Zahumlje iz Nikšiča so na hvarskem festivalu uprizorili Molièrovega Georga Dandina. Komedija George Dandin ima mnogo elementov avtorjeve osebne življenjske tragedije, vendar je ne prištevajo med najboljša Molièrova dela. Prav zaradi tega je bilo na hvarskem festivalu za izvedbo te komedije veliko zanimanje. Režiser Veljko Mandič je s svojo režijo prešel meje običajne scenske postavitve ter je zaradi pripisa prologa prišlo do prevelike oddaljitve od dela, včasih celo do spremembe smisla samega originala. Vse tisto, kar je bilo slišati zunaj integralnega besedila, ni imelo nikakršne zveze z Molièrom. Taka posodobljanja klasičnih del so seveda medvedja usluga tako gledalcem kot avtorju. Letos spremljajo hvarski festival številni časnikarji iz vseh naših republik in je informativna služba zelo dobro organizirana. Doslej je namreč izšlo že šest festivalskih biltenov. Amaterji iz Osijeka so prikazali dramolet sodobnega ameriškega dramatika Edwarda Franklina Albeeja z naslovom Zoološka zgodba. Predstavo je režiral Branko Mešeg. Zoološka zgodba je pravzaprav prvo Albeejevo delo in je že tu prikazal svoj dramski talent, ko je ustvaril nadvse zanimivo dramsko stvaritev, ki v svojem vrtoglavem zanosu teatra absurda uspeva do svoje zadnje replike zadrževati pozornost avditorija. Osiješki amaterji so ustvarili precej dobro predstavo in je celo mogoče pričakovati tako piše kritika uvrstitev v najožji izbor za nagrade. Akademsko gledališče »Slobodan Princip Seljo« iz Sarajeva je na hvarskem festivalu konkuriralo z Orestom sodobnega beograjskega dramatika Jovana Hrističa. Režiserjev koncept je bil precej pogumen, vendar je proti koncu predstave vse bolj bledel. Režiser je že v prologu opravil z vsemi svojimi bodicami in je zaradi tega prolog ostal brez kakršnekoli organske povezanosti s celotno predstavo. Zaradi tega je bila predstava tudi precej neizrazita, vendar to najbrž ne bo motilo amaterjev iz Nikšiča, da ne bi več poskušali odkrivati novih scenskih prijemov. Kritika pa o tej izvedbi ni mogla izreči nobene pohvalne besede, kajti za Hrističev tekst, ki ima zelo malo scenskih elementov, je potrebno mnogo več občutka in domiselnosti, kot pa so jo pokazali izvajalci tega dela. Njihova igra je bila neživljenjska in enolična in občinstvo so pustili ob predstavi popolnoma hladno. VEČER 11.8.66.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.