Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Jurčič in njegov roman »Deseti brat«

Dr. Bratko Kreft, Dolenjski list, 18. 8. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Dr. Bratko Kreft: Dol list 18. (6) Jurčič in njegov roman »Deseti brat« Z njim se včasih tako prešerno, a hkrati tako ljudsko krohoče čmerikavemu svetu v brk, kakor se domu in svetu postavljajo po robu s svojim, včasih že kar brezsramnim humorjem razne Shakespearove komične figure od raznih slug do Pistole in Falstaffa. Jurčičevi dovtipneži, premetenci in šegavci iz ljudstva žive v njegovih delih prav tako prvobitno kakor razposajeni Ukrajinci v mladostnih Gogoljevih povestih iz Ukrajine, ko še ni bil zagrenjen. Jurčič je bil z vsem svojim delom in življenjem napreden, svobodoumen in svobodo ljubeč duh, pri tem pa skoz in skoz demokratičen in toleranten. Njegov neposredni duh je ostal živ v rodu Jurčičev do današnjega dne. Štirje pisateljevi pranečaki, vnuki Jurčičevega brata, so bili partizani. Prav tako pa sestre, dal svoje zastopnike v osvobodilnem boju in revoluciji. S tem so tudi člani novejšega Jurčičevega rodu izpolnjevali življenjsko geslo svojega velikega prednika: živeti iz ljudstva za ljudstvo in se boriti zanj. O tem globokem smislu življenja, ki je osnovna ideja tudi socialističnega humanizma, priča vse Jurčičevo življenje in delo. Z njim se je tako neodtrgljivo in nedeljivo zrastel s svojim ljudstvom, še posebej z Dolenjsko, da je naš najpopularnejši pisatelj. Prodrl pa je tudi v široki svet, saj je na pr. njegova povest »Jurij Kozjak« prevedena v nad štirideset jezikov, česar ni doseglo doslej še nobeno drugo delo iz jugoslovanskih književnosti. »Deseti brat« je že leta 1886, pet let po Jurčičevi smrti, izhajal kot podlistek v nemškem jeziku, po prizadevanju gorečega Jurčičevega častilca in prevajalca Kolednika pa je izšel leta 1960 tudi v lepi nemški knjižni izdaji. Povest »Sosedov sin« je izšla v italijanskem prevodu v zbirki »Dvanajst mojstrskih del«. V tej zbirki je dobil Jurčič častno mesto ob Balzacu, Dickensu, Mickiewiczu, Puškinu in drugih. S temi navedki pa prevodi njegovih del v druge jezike še niso izčrpani. Vsem ugovorom navkljub se je »Deseti brat« najgloblje zapisal v srce našega ljudstva in ponarodel, saj je poleg Prešernovih »Poezij« naša najpopularnejša in najbolj razširjena knjiga. Prešeren je imel tenek posluh za literarno pomembnost in vrednost, hkrati pa za pristno in čisto ljudskost. Preden je naša literatura dala zasluženo priznanje Linhartu, mu ga je že davno prej dal Prešeren, ko je med og drugim zapisal: Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Globoko sem prepričan, da bi dal Prešeren podobno priznanje tudi Jurčiču in njegovemu »Desetemu bratu«, če bi ga bil doživel, kajti tudi za Jurčiča velja: vsakdo, ki mu je mar slovenstvo, pozna, ceni in hrani v sebi »Desetega brata« kot dragoceno svetinjo preprostega kova, a z žlahtnim zvénom, ki mu zazveni še danes, če ima posluh zanjo. Če pa ga nima, ni kriv »Deseti brat«, kajti ni zmeraj kriva knjiga, če v kakšni glavi ob stiku z njo votlo zazveni ali pa sploh ne.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.